1.12.2011, JESENSKA DELA IN VZDRŽEVANJE ŽIČNIC V HMELJIŠČIH

Po končanem obiranju so tla v hmeljskih nasadih pogosto steptana in zbita. Zato je tudi v jeseni potrebno posvetiti mnogo pozornosti obdelavi tal v nasadih, še posebno tam, kjer so tla manj primerna za rast hmelja. 

Zavedati se moramo, da so temeljito in strokovno opravljena jesenska opravila v nasadih hmelja osnova za nadaljnjo obdelavo in oskrbo nasadov ter eden od pogojev za uspešno rast rastlin in zadovoljiv pridelek v prihodnjem letu.

Med letom skrbimo z brananjem in večkratnim kultiviranjem predvsem za uničevanje plevelov in površinsko rahljanje zemlje, v jesenskem času pa s preoravanjem in vnašanjem organske mase v tla poskrbimo za oživitev utrujenih tal in ohranjanje ugodne strukture tal. S temeljno obdelavo tal ne hitimo, ker jesenska zapleveljenost nasadov in nezaorane podorine preprečujejo uničevanje strukture tal in izpiranje ostankov dušika v tleh. Temeljno obdelavo, ki je osnovna in najvažnejša obdelava v hmeljiščih,  opravimo pozno jeseni. Opravimo jo tako, da preorjemo zemljo med vrstami in jo pustimo v surovi brazdi preko zime. V jeseni je čas tudi za gnojenje s hlevskim gnojem in apnjenje. Apnimo glede na rezultate kemične analize tal.
Gnojenje s hlevskim gnojem in apnjenje naj ne sovpadata istočasno. Hlevski gnoj potrosimo na široko in ga zaorjemo. Pozorni moramo biti na globino oranja (18 - 20 cm), da ne porežemo starih korenin in poškodujemo plitvo sajenih rastlin.
Kjer so tla težja, je priporočljivo, da zbita tla najprej podrahljamo. Podrahljavanje opravimo s podrahljači, ki so lahko vibracijski ali pa s togimi nogačami. Bolj učinkoviti so vibracijski, zahtevajo pa tudi nekoliko manjšo vlečno silo. Delovna hitrost pri podrahljavanju naj bo majhna, le 1- 2 km/h, delamo pa s 380 - 420 vrtljaji na priključni gredi. Podrahljavamo do globine 40 cm v razdalji 50 -60 cm od vrste. Tla naj bodo pri podrahljavanju suha.
Jesensko - zimsko obdobje je pravi čas tudi za odvzem talnih vzorcev za kemično analizo.
Čas mirovanja hmeljskih rastlin hmeljarji lahko izkoristijo tudi za popravila hmeljskih žičnic, kajti hmelj je rastlina, ki za svojo rast potrebuje oporo. Zato so v nasadih hmelja postavljene konstrukcije, ki jih imenujemo žičnice, na katere potem vsako leto pritrdimo vodila. Žičnice glede na to iz katerega materiala so drogovi imenujemo betonske ali lesene.
Posledice dotrajanosti žičnic so trganje tekačev, popuščanje sider, lomljenje stebrov in nenazadnje lahko pride tudi do rušenja žičnic. Z vsakoletnim rednim vzdrževanjem pa vse te nevšečnosti lahko preprečimo.
Zato je vzdrževanje žičnic v jesensko zimskem času zelo pomemben ukrep, ki ga nikakor ne smemo izpustiti. Po potrebi zamenjamo vse načete elemente, to je sidra, tekače, čelne žične vrvi, drogove, sidrne vrvi, po končanih delih pa žičnico še napnemo in poravnamo.

                                   
Sidra menjamo na 10 do 15 let. Čas menjave je odvisen od vrste tal, kjer je nasad ter vrste materiala iz katerega so sidra. Za sidra uporabimo akacijev ali kostanjev les in sidra iz akacijevega lesa imajo daljšo življenjsko dobo. Prav tako pa lahko kasneje menjamo sidra, ki so v težjih tleh. Še posebno moramo biti pozorni na pravočasne menjave vogalnih sider. O menjavi sider vodimo zvezek menjave, kjer beležimo leto in mesto menjave sidra. Dolžina sider naj bo najmanj 180 cm, premer pa najmanj 30 cm. Sidrna palica mora biti pritrjena na sredini sidra. Globina jame naj bo najmanj 180 cm, še bolje pa je, da je jama, ki jo skopljemo s kopačem ali pa ročno,  globoka 2 m ali celo več. 
Obvezno moramo tudi zamenjati vse nalomljene in strohnjene drogove. Tudi drogovi naj bodo iz akacijevega ali kostanjevega lesa. Lahko pa so seveda tudi smrekovi, a v tem primeru morajo biti impregnirani. Betonske drogove, ki so nalomljeni oziroma okrušeni, jih zamenjamo ali popravimo z objemkami.
Preverimo in po potrebi napnemo ali zamenjamo tudi vogalne, čelne in stranske sidrne vrvi. Popravimo ali zamenjamo pa tudi ostale žične vrvi, torej celotno žično mrežo.
Po končanih menjavah žičnico obvezno še napnemo in poravnamo.
Priporočljivo je, da o vzdrževanju žičnice vodimo poseben zvezek, kjer zapisujemo vse zamenjave posameznih delov žičnic in tako o vemo, kaj smo v določeni žičnici v posameznem letu obnovili..
Redne obnove hmeljskih žičnic nikakor ne smemo zanemariti, kajti zavedati se  moramo, da si lahko s pravočasno in natančno obnovo žičnic prihranimo marsikatero nevšečnost v prihodnjem letu.
                                 
                             Pripravila: Irena Friškovec, univ. dipl. inž. agr.
                                             specialistka za hmeljarstvo