14. 4. 2010, Pomladansko varstvo posevkov ozimnih žit

Če ste tudi na vaši kmetiji posejali ozimna žita, si preberite članek s koristnimi nasveti o varstvu posevkov.

Iz spremljanja razvoja posevkov ozimnih žit v pomladnem obdobju 2010 na širšem celjskem območju lahko zaključimo, da so žita dobro prezimila in v večini primerov je v posevkih zelo malo plevelov. Ohladitve v preteklih dneh so zaustavile tako razvoj plevelov kot tudi žit. Po padavinah bodo v toplejših dnevih pleveli in žita pričeli z intenzivno rastjo. V teh dneh ozimni ječmeni na našem območju v glavnem že končujejo z razraščanjem, ozimne pšenice pa se razraščajo (razvojna faza posevkov je odvisna od časa setve jeseni, prehranjenosti posevkov in vremenskih razmer na območju v letošnji zimi). V nekaterih posevkih ozimnega ječmena smo v preteklem tednu že opazili rastline obolele z ječmenovo mrežasto pegavostjo (Helminthosporium teres). Kot prag za zatiranje pegavosti v tem obdobju upoštevamo napad, pri katerem se pri 10% rastlin pojavijo pege vsaj na 3 listih. V posamičnih posevkih smo v preteklem tednu zasledili tudi odrasle osebke rdečega žitnega strgača (Oulema melanopus).

Osnovni dejavniki, ki vplivajo na vrstno sestavo plevelov in na velikost plevelnih populacij, so kolobarni sistemi, čas setve, gostota posevka in vremenske razmere čez zimo. Na splošno velja, da imajo žita dobro tekmovalno sposobnost proti plevelom, če imajo posevki ustrezno gostoto (več kot 400 rastlin na m2)  in niso prizadeti od bolezni. Tekmovalna sposobna jarih žit je nekoliko slabša od ozimnih žit, saj je pri jarinah razvoj relativno počasen glede na razvoj spomladanskih plevelov.

Med najbolj tekmovalne plevele spadajo plezajoča lakota, osat, slak, kamilice, vijolice, slakolistna dresen, zebrati, zlatice,… Srednje tekmovalni pleveli so spominčice, smiljke, plešec, jetičniki, mrtve koprive, enoletna latovka, rosnice, krvomočnice, maki, njivno zrcalce, železnik,… Manj tekmovalni, ki pa občasno uspejo razviti velike populacije, so: plahtice, njivski mešič, peščenke, sončni mleček, kokošnice,… Populacije nekoč dokaj pogostih žitnih plevelov kot so plavice, maki, kokalj in grašice so zadnja leta dokaj majhne.

Med travami imamo največ težav s pirnico, srakopercem in navadno latovko. Dokaj redko se pojavljata njivski lisičji rep in divji ovsi. Običajno uporaba specializiranih herbicidov zanje ni potrebna.

Herbicidi v posevkih žit uporabljamo v štirih različnih terminih:
- jeseni, takoj po setvi,
- pozno jeseni, po vzniku,
- zgodaj spomladi
ali  pozno spomladi.

Strategija uporabe herbicidov je vezana na dinamiko razvoja posevkov in plevelov ter na vremensko organizacijske dejavnike. Vedno spremljajmo relativno hitrost razvoja plevelov glede na hitrost razvoja žit. Ne pozabimo, da se učinkovitost mnogih herbicidov zmanjša, če pleveli prerastejo optimalno fazo za zatiranje. V času, ko žita intenzivno razraščajo prekrijejo plevele in s kapljicami škropilne brozge jih vedno težje zadenemo in s tem zmanjšamo učinkovitost herbicidov. Na to moramo biti zlasti pozorni pri srakopercu in plezajoči lakoti.

Pri uporabi herbicidov v zgodnje spomladanskem času moramo biti pozorni tudi na pojav nizkih nočnih in dnevnih temperatur, saj nizke nočne temperature zmanjšajo selektivnost nekaterih herbicidov. V to skupino herbicidov sodijo naslednja tudi v Sloveniji registrirana in dostopna sredstva na osnovi aktivne snovi (a.s.) izoproturon (pripravka Grodyl plus in Herbaflex), triasulfuron (pripravka Lintur in Logran),… Prenizke dnevne temperature pa zmanjšajo učinkovitost hormonskih herbicidov. Nizke nočne temperature (do –3°C) pa niso ovira za uporabo tudi v Sloveniji registriranih in dostopnih sredstva na osnovi herbicidov na osnovi a.s. amidosulfuron (pripravek Grodyl), jodosulfurona (pripravek Hussar OD) in floralsulam (pripravek Mustang 306 SE).

Seznam herbicidov, registriranih za uporabo v žitih je na voljo tukaj.

Pri izbiri herbicida imejte v mislih kolobar oziroma poljščino, ki bo sledila posevku žita. Težave pri strniščnih dosevkih, oljni ogrščici in posevkih pese, soje in sončnic se lahko pojavijo predvsem po uporabi herbicidov na osnovi a.s. sulfosulfuron (v Sloveniji trenutno nimamo pripravkov s to a.s.), triasulfuron (registrirana in dostopna sta pripravka Lintur 70 WG in Logran 20 WG) in metsulfurona. V primeru, da bomo v žitno strnišče opravili neposredno setev oljne ogrščice se pri pridelavi žita izognimo uporabi herbicidov na osnovi prej omenjenih aktivnih snovi.

Mehanično zatiranje plevelov v žitih temelji predvsem na uporabi česal, obstajajo pa tudi okopalniki za medvrstno okopavanje žit. V primeru, da se odločimo za mehanično zatiranje plevelov z uporabo česal, le ta uporabimo 3 do 5 krat v sezoni. Pri populacijah plevelov pod 150 na m2 (zmerna populacija) lahko plevel uspešno zadržimo pod pragom škode. V primeru, da posevki niso močneje zapleveljeni s srakopercem ali stoklaso je česanje zelo učinkovit ukrep za zatiranje plevelov in v teh posevkih običajno enoletnih plevelov ni potrebno zatirati s herbicidi. Prva uporaba česala je vezana na vreme, termin setve in stanje tal. Prečesavanje posevkov žit je možno dokler rastline ne presežejo višine 20 cm in običajno prečesavanje opravimo v nasprotni smeri vožnje glede na predhodno. Pri posevkih prizadetih od zime je potrebno s prečesavanjem počakati, da si rastline opomorejo in se nekoliko vrastejo.

V zadnjih letih se na našem območju znova vrača praksa, da se v posevke žit kot podsevek sejejo detelje. V teh primerih je izbor herbicidov še dodatno omejen, uporabimo pa jih v času, ko imajo detelje razvite 3 do 4 liste. Uporabimo zmanjšane ali deljene odmerke herbicidov kot so npr. Orbit, Basagran Top, Lontrel 100 ali Axial (zatiranje trav).

Pripravila:    Iris Škerbot, univ. dipl. inž. agr
svetovalec specialist II (za varstvo rastlin)