Spomladanska priprava travinja
Spomladanska priprava travinja zelo pomembno vpliva na količino in kvaliteto pridelka, zato si preberite več o priporočilih glede gnojenja, valjanja, dosejavanja travinja v spomladanskem času.
No pa je sneg tu.Do sedaj, ko še ni bilo snega smo že marsikje videli požgane travnike. Košnja in grabljenje je na takih površinah z ostarelo travo zelo težavno opravilo, zato te površine lastniki najraje požgejo. To je v resnici najlažji, hkrati pa najdražji in tudi najnevarnejši način priprave travinja. Zaradi nepredvidljivih posledic (požig gozda, mladih nasadov, hiš,..) absolutno odsvetujemo uporabo ognja pri pripravi travinja. S tem ko staro travo požgete, vam toplota ognja poškoduje rastne vršičke kakovostnih vrst trav, hkrati pa toplotno obdela seme zeli in manjvrednih trav, ki potem hitreje kalijo. Ogenj pa ne poškoduje samo rastnih vršičkov kvalitetnih vrst trav, ampak tudi koristne organizme (deževniki, črvi,..) in mikroorganizme (bakterije, glive,..), ki spreminjajo organsko snov v hranila dostopna rastlinam. Na požganih površinah poženejo manj kvalitetne trave, ki se težje kosijo. V jeseni gredo zopet prevelike v prezimovanje in spomladi se postopek zažiganja zopet ponovi. S takšnim delom si samo slabšate kvaliteto krme.
Staro, dolgo, suho travo lahko s travnikov spravite tudi s pomočjo brane pod katero položite veje, da ne gre pregloboko v travno rušo ali jo kar zmulčite.
Travinje, ki je spomladi redko, oziroma ima veliko praznih prostorov, bo potrebno zasejati oziroma dosejati. Po vsaki ročni vsetvi je priporočeno posejano površino povaljati-potlačiti (z ježastim valjarjem, z živino,..), saj tako dobimo bolj enakomeren in hitrejši vznik.
Tudi staro travinje priporočamo valjati in to ne samo na lažjih, ampak tudi na težjih tleh, saj so koreninice travne ruše v tej suhi in mrzli zimi izgubile stik z zemljo. S stiskanjem koreninic k zemlji, pospešimo in izenačimo rast travne ruše. Valjanje travinja lahko opravimo z valjarjem, z vejami ali z gumami, ki jih prerežemo na polovico, da z njimi razgrebemo tudi krtine.
Spomladansko gnojenje travinja je odvisno od kemične analize tal ter vrste in količine gnoja, ki ga imamo doma. Le v rastni sezoni, ko se listna masa veča, rastline izkoriščajo dušik, pa naj bo ta dušik v mineralnem ali organskem gnojilu. Fosfor in kalij se v bistvu iz tal ne izpirata oziroma ne izhlapevata in zato lahko z njima gnojimo na zalogo oziroma eno leto manj drugo pa več.
Spomladi in za dognojevanje potrebuje travinje za dobro rast in kakovosten pridelek 40 do 60 kg čistega dušika na hektar. Takšno količino čistega dušika damo z gnojevko in sicer ne več kot 20 m3 na hektar ali pa z mineralnimi gnojili, iz katerih pravilno količino preračunamo. Dušik iz mineralnih in organskih gnojil rastline sprejmejo le takrat, ko so zelene oziroma, ko rastejo – se pravi v vegetaciji. Dušik, ki ga rastline ne izkoristijo se izpere v podzemne vode, v podtalje ali izhlapi v zrak in je za rastline in nas izgubljen.
Kdaj in koliko gnojimo travinju je odvisno od razvoja in rasti travne ruše. Glavno načelo pri gnojenju je potrebna količina dušika (N). Za vsako košnjo je potrebno gnojiti s 40-60 kg čistega dušika na hektar. Gnojenje s fosforjem (P2O5) in kalijem (K2O) je odvisno od rezultatov kemične analize tal, ki pove tudi koliko so travniki ali pašniki zakisani (pH) oz. če je potrebno apniti. Velika večina travinja pri nas je zakisanega in zato bi bilo priporočljivo vsakoletno apnjenje le teh, predvsem pa tistih površin na katerih je večji delež metuljnic. Naenkrat lahko damo na travinje le 2 t/ha kalcijevega oksida (CaO) in zato glede na vrednost pH apnimo več let zaporedoma.
Kakorkoli že, vedeti moramo, da edino pravočasno gnojenje s hranili v ustreznih količinah daje optimalne pridelke.
Mag. Tatjana PEVEC
svetovalec specialist II (za področje travništva, pašništva
in pridelovanja krme)
