16. 3. 2010, Varstvo rastlin v prihodnje

Preberite si več o novih evropskih predpisih na področju rabe fitofarmacevtskih sredstev.

Uredba o dajanju fitofarmacevtskih sredstev (FFS) v promet določa pravila za registracijo FFS v komercialni obliki in za njihovo dajanje v promet, uporabo in nadzor v skupnosti ter pravila za odobritev aktivnih snovi (a.s), varoval ali sinergistov, ki jih vsebujejo FFS ali so sestavljena iz njih, ter pravila za pomožna sredstva in dodatke. Namen te uredbe je zagotoviti visoko raven zaščite zdravja, ljudi in živali ter okolja in izboljšati delovanje notranjega trga z uskladitvijo predpisov o dajanju FFS na trg, hkrati pa izboljšati kmetijsko proizvodnjo. Določbe te uredbe temeljijo na previdnostnem načelu, da bi zagotovili, da aktivne snovi ali sredstva, dani v promet, nimajo škodljivega vpliva na zdravje ljudi ali okolja. Za številne slovenske pridelovalce omenjena uredba prinaša dobrodošlo možnost vzajemnega priznavanja  registracij. Skladno z omenjeno uredbo bo od 14. junija 2011 imetnik registracije FFS lahko zaprosil za registracijo istega FFS, enako uporabo in v okviru primerljivih kmetijskih praks v drugi državi članici v skladu s postopkom vzajemnega priznavanja, če bo:
- registracijo izdala država članica (referenčna država članica), ki spada v isto cono,
- registracijo izdala država članica (referenčna država članica), ki spada v drugo cono, če se zaprošena registracija ne uporabi za potrebe vzajemnega priznavanja v drugi državi članici iz iste cone,
- registracijo izdala država članica za uporabo v rastlinjakih, ali za tretiranje po spravilu, ali za tretiranje praznih prostorov ali shramb za skladiščenje rastlin ali rastlinskih proizvodov, ali za tretiranje semen, ne glede na cono v katero spada referenčna država članica.

V primeru, da FFS ne bo registrirano v državi članici, ker se v tej državi ni vložila vloga za registracijo, bodo lahko ob soglasju imetnika registracije, za registracijo zaprosili uradni ali znanstveni organi, ki sodelujejo v kmetijskih dejavnostih, ali strokovne kmetijske organizacije. Vlagatelj bo moral v tem primeru dokazati, da je uporaba takega FFS v splošnem interesu države članice vnosa.

Slovenija skupaj z Belgijo, Češko, Nemčijo, Irsko, Luksemburgom, Madžarsko, Nizozemsko, Avstrijo, Poljsko, Romunijo, Slovaško in Združenim kraljestvom sodi v cono B (osrednji del) in tako se lahko v bodoče nadejamo vzajemnega priznavanja registracij FFS med omenjenimi državami. Pridelovalcem bo tako dana možnostjo za uporabo registriranih FFS v kulturah, ki so pri nas zastopane v manjšem obsegu ter je bila registracija FFS v teh kulturah do sedaj s strani zastopnikov sredstev  ekonomsko manj ali celo nesprejemljiva.

Direktiva za doseganje trajnostne rabe pesticidov določa okvire za doseganje trajnostne rabe pesticidov z zmanjševanjem tveganj in vplivov uporabe pesticidov na zdravje ljudi in okolje ter s spodbujanjem uporabe integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi in alternativnih pristopov ali tehnik, ki so nekemične alternative pesticidov. Omenjena direktiva nalaga državam članicam Evropske skupnosti, da do 14. decembra 2012 pripravijo in sprejmejo nacionalne akcijske načrte za določanje svojih količinskih ciljev, ukrepov in časovnih razporedov za zmanjševanje tveganj in vplivov uporabe pesticidov na zdravje ljudi in okolje ter za spodbujanje razvoja in uvedbe integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi in alternativnih pristopov ali tehnik, da bi se zmanjšala odvisnost od uporabe pesticidov. Ti cilji lahko vključujejo različna področja, na primer zaščito delavcev, varstvo okolja, ostanke, uporabo posebnih tehnik ali uporabo pri določenih kulturnih rastlinah. V nacionalne akcijske načrte bodo vključeni tudi kazalniki za spremljanje uporabe FFS, ki vsebujejo snovi, ki vzbujajo posebno skrb, zlasti, če so na voljo druge možnosti. V Sloveniji že izpolnjujemo del zahtev iz omenjene direktive, saj že imamo uveden sistem začetnih in dodatnih usposabljanj uporabnikov, distributerjev in svetovalcev ter sistem pregledov naprav za nanašanje pesticidov za poklicno rabo. V Sloveniji velja tudi prepoved tretiranja iz zraka, izvajajo pa se tudi že posebni ukrepi za varovanje vodnega okolja in pitne vode ter za zmanjševanje uporabe pesticidov ali tveganj na posebnih območjih. Izdelan imamo tudi način ravnanja s pesticidi in njihovo skladiščenje ter obdelavo njihove embalaže in ostankov.

Direktiva nalaga državam članicam, da sprejmejo vse potrebne ukrepe za spodbujanje varstva rastlin pred škodljivimi organizmi z nizko uporabo pesticidov, pri čemer, kadar je to mogoče, dajejo prednost nekemičnim metodam, tako, da poklicni uporabniki pesticidov preidejo na prakse in sredstva, ki med razpoložljivimi sredstvi za zatiranje enakega škodljivega organizma predstavljajo manjše tveganje za zdravje ljudi in okolje. Varstvo rastlin pred škodljivimi organizmi z nizko uporabo pesticidov zajema INTEGRIRANO VARSTVO RASTLIN pred škodljivimi organizmi in EKOLOŠKO KMETOVANJE. Skladno z omenjeno direktivo morajo države članice zagotoviti, da bomo do 1. januarja 2014 vsi poklicni uporabniki pesticidov izvajali splošna načela o integriranem varstvu rastlin pred škodljivimi organizmi. In kaj zajemajo splošna načela o integriranem varstvu rastlin pred škodljivimi organizmi?
1. Preprečevanje in/ali zatiranje škodljivih organizmov se med drugim doseže ali izboljša zlasti s:
- kolobarjenjem,
- uporabo ustreznih tehnik gojenja (npr. starih tehnik zatiranja plevela z zgodnjo obdelavo tal in uničenjem plevela pred setvijo brez dodatne obdelave tal, časa in gostote setve, setve podsevkov, gojenje s čim manjšo obdelavo tal,obrezovanja in tehnik neposredne setve),
- uporabo odpornih/tolerantnih kultivarjev in standardnega certificiranega semenskega in sadilnega materiala, kjer je to primerno,
- uporabo uravnoteženega gnojenja, apnenja in postopkov namakanja/osuševanja,
- preprečevanjem razširjanja škodljivih organizmov s higienskimi ukrepi (npr. redno čiščenje strojev in opreme),
- zaščito in povečanjem števila pomembnih koristnih organizmov, npr. z ustreznimi ukrepi za varstvo rastlin ali uporabo ekološke infrastrukture znotraj in izven proizvodnih območij.
2. Škodljive organizme je treba spremljati z ustreznimi metodami in orodji, kjer so dostopna (opazovanja na terenu in znanstveno zasnovani sistemi opozarjanja napovedovanja in zgodnjega ugotavljanja populacij škodljivih organizmov kadar je to izvedljivo, uporaba nasvetov strokovno usposobljenih svetovalcev).
3. Poklicni uporabniki se morajo na podlagi rezultatov spremljanja škodljivih organizmov odločiti, če in kdaj bodo uporabili ukrepe za varstvo rastlin (pragovi škodljivosti).
4. trajnostne biološke, mehanske in druge nekemične metode imajo prednost pred kemičnimi metodami, če zagotavljajo zadovoljiv nadzor nad škodljivimi organizmi.
5. Uporabljeni pesticidi morajo biti čim bolj specifični glede na cilj, imeti pa morajo kar najmanj stranskih učinkov na zdravje ljudi, neciljne organizme in okolje.
6. Poklicni uporabnik bi moral uporabo pesticidov in drugih oblik ukrepanja ohraniti na nujno potrebnih ravneh, npr. z zmanjšanimi odmerki, zmanjšano pogostostjo nanašanja ali delnim nanašanjem, pri tem pa mora upoštevati, da je raven tveganja v vegetaciji sprejemljiva in ne povečuje tveganja za razvoj odpornosti pri populacijah škodljivih organizmov.
7. Če je znano tveganje za nastanek odpornosti proti določenemu ukrepu za varstvo rastlin in če velikost populacije škodljivih organizmov zahteva večkraten nanos pesticidov na rastline, je treba uporabiti razpoložljive metode proti pojavu odpornosti, s katerimi se ohrani učinkovitost sredstev. To lahko vključuje uporabo več pesticidov z različnimi načini delovanja.
8. Poklicni uporabnik bi moral na podlagi evidenc o uporabi pesticidov in nadzorovanja škodljivih organizmov preveriti uspešnost ukrepov za varstvo rastlin.

Glede na rok za pripravo nacionalnega akcijskega načrta, pričakujemo, da bo Republika Slovenija (RS) čim prej pristopila k izdelavi le tega in da bomo v pripravo vključeni tudi strokovnjaki v sistemu KGZS. S pametnim pristopom lahko ublažimo veliko zahtevanih ukrepov na konkurenčnost pridelave hrane v RS in hkrati zadostimo novim zahtevam.

Ni pa odveč tudi opozorilo, da ko bo integrirana pridelava postala standard je ne bo več mogoče podpirati skozi KOP program, posledice pa bomo seveda čutili pridelovalci.

   Pripravila:    Iris Škerbot, univ. dipl. inž. agr.
   KGZS-Zavod CE