16.3.2011, PRIDELAJMO SADIKE ZELENJAVE

Že v zimskem času je potrebno pričeti z načrtovanjem in potem tudi s setvijo prvih semen zelenjave za novo vrtnarsko sezono. Tako je v mesecu februarju primeren čas, ko pričnemo z vzgojo prvih sadike zelenjave. Začenjamo s tistimi zelenjadnicami za katere potrebujemo daljše, več mesečno obdobje za vzgojo ustrezne sadike za pomladansko presajanje na stalno mesto – v vrtove, na njive ali v rastlinjake. Brez dobro razvite zelenjavne sadike, ki naj ima močan koreninski sistem, čvrsto rast in kompakten nadzemni del (liste in steblo), ne gre računati na visok in kakovosten pridelek zelenjave v poletju in jeseni. Vzgoja sadik je temelj za nadaljnjo pridelavo zelenjave. Pri vzgoji sadik se je potrebno izogniti napakam, ki bi nas lahko kasneje v pridelovanju zelenjave ovirale pri doseganju želenih pridelkov. V ta namen je dobro, da smo v času vzgoje sadik zelenjave zelo pozorni na nekaj tehnoloških izhodišč.

Semenski material
Najprej se prične že z izborom kakovostnega semenskega materiala. Kadar kupujemo semena bodimo pozorni na podatke, ki so zapisani na deklaraciji semena. Pri tem smo še posebej pozorni na poreklo semena in na leto pridelave ter na kalivosti semen, ki  naj bo višja od 90%. Če smo ekološki pridelovalci, pazimo, da ne kupujemo semen, ki jih na primer zaradi razkuženosti oz. tretiranosti s pesticidi, v ekološki pridelavi zelenjave ne smemo uporabljati. Odsvetujemo vam, da semena kupujete glede na sličico na semenski vrečici, ampak jih kupujte glede na izkušnje in lastnosti, ki jih ponuja določena sorta ali hibrid zelenjave. Priporočamo tudi, da semena nabavite dovolj zgodaj, ko je izbira različnih sort zelenjave še zelo pestra.

Setvene posode, lončki, gojitvene plošče
Za setev potrebujemo tudi primerne setvene posode (setvenice), lončke ali posebne  gojitvene plošče (platoji) iz različnih trdnih plastičnih materialov (stiropor, plastika, ...) z večjim številom luknjic oz. setveno - sadilnih mest. Pri izbiri posode za setev smo lahko zelo iznajdljivi in uporabimo primerne plastične lončke iz pretekle sezone (okrogle, kvadratne, ali npr. jogurtove lončke), ki jih pred ponovno uporabo zgolj temeljito operemo s toplo vodo in malo detergenta, jih dobro osušimo in šele nato polnimo s setvenim substratom. Še najbolje pa je, če za vsakoletno setev uporabimo nove posode ali gojitvene plošče z različnim številom lukenj, odvisno od vrste gojene zelenjave, da bo dovolj prostora za rast in razvoj posejanih zelenjadnic. Z novo in nerabljeno posodo se izognemo morebitnim težavam zaradi prenosa bolezni, ki so nam povzročale preglavice v preteklem letu.

Setveni substrat
Za setev izberemo ustrezen setveni substrat, ki naj bo kakovosten. Mnogi substrati so ozko specializirani samo za pridelavo posameznih vrst zelenjadnic. Ponavadi za setev v lončke in gojitvene plošče  uporabimo setvene substrate, ki so namenjeni izključno setvi. Takšni substrati so fino mleti in omogočajo hiter vznik tudi drobnega semena (npr. zelene, kapusnic, čebule,...). Voda se v takšnih substratih ne zadržuje prekomerno, substrati imajo tudi ustrezno kislost (pH). Najpogosteje za setve zelenjadnic uporabljamo substrate za direktno setev brez presajanja oz. pikiranja. Ne priporočamo, da substrate izbirate le na podlagi cene, ampak glede na preverjeno kakovost, raje izberemo profesionalne substrate. V primerih setve v večje posode, korita ali kot jih pogosto imenujemo – setvenice, lahko uporabimo substrate za presajanje ali pikiranje. V setvenici  v začetnih fazah po setvi pospešujemo kalitev in vznik povprek posejanih semen npr. plodovk (paprika, paradižnik, jajčevec) s prekrivanjem s prosojno folijo, ustrezno vlago v substratu in dovolj toplote. Tak način vzgoje pikirancev je zelo pogost način vzgoje sadik paprike, ki je poznana po tem, da zelo počasi vznika. Če sadike paprike vzgajamo doma na primer na okenski polici, pazimo, da takoj potem, ko semena paprike vzkalijo prosojno folijo takoj odstranimo in poskrbimo za dovolj svetlobe in toplote.

Pomembni sta toplota in svetloba
Sadike zelenjadnic po vzniku in kasneje v rasti potrebujejo dokaj visoke, enakomerne dnevne in nočne temperature. Še posebej smo pozorni na nočne temperature, ki naj ne bodo prenizke glede na dnevne temperature. Razlika med njima naj ne bo večja od 5 do 10°C.  Pri tem nujno upoštevamo toplotne zahteve posameznih vrst zelenjadnic. Plodovke so toplotno najzahtevnejše in potrebujejo za vznik več kot 25°C, medtem ko solatnice in kapusnice v času vznika rabijo od 18 do 22°C. Pozorni smo tudi na primerno osvetlitev, še posebej takoj po vzniku, ko mladi kalčki nujno potrebujejo poleg za približno 5 °C nižje temperature, tudi veliko svetlobe, da ne bi prišlo do izdolževanja ali »pretegnjenosti« sadik.
Sicer pa velja pravilo, da v dnevih s slabo osvetlitvijo, ko zunaj sneži ali dežuje in je oblačno, temperaturo v prostoru, kjer vzgajamo sadike (v sobi ali mogoče v rastlinjaku) znižamo za 1 ali 2°C, ne pa povišamo. Takrat tudi prilagodimo prehrano in zalivanje, tako da ju zmanjšamo. V začetnem obdobju rasti zelenjavnih sadik, le te potrebujejo dušik za oblikovanje listov in stebel in tudi veliko fosforja, ki vzpodbuja tvorbo korenin. Za dognojevanje lahko uporabimo tudi rastlinske stimulatorje na osnovi alg in aminokislin ali ustrezna specializirana tekoča mineralna gnojila. Sicer naj gnojenje sadik temelji na poudarjenem gnojenju s fosforjem, saj dušik in tudi ostala hranila sadike običajno prejmejo iz substrata, še posebej, če smo za setev uporabili substrate z dodanimi makro (fosfor, kalij, kalcij)  in mikro (bor, železo, magnezij) hranili.

Pridelajmo kakovostno zelenjavno sadiko
Sadike zelenjave so rastline, ki jih gojimo v omejenem sadilnem prostoru v gojitvenih ploščah ali platojih, zato jim je potrebno priskrbeti optimalne pogoje za vzgojo. Glede na vrsto zelenjave izberemo primerni čas, ko bomo izvedli setev s ciljem pridelati kakovostno sadiko, ki jo bomo lahko v optimalnem času potem presadili na vrtne grede ali v priročni rastlinjak. Tako najprej pričenjamo s setvijo plodovk, kot sta paprika in jajčevec, ki potrebujeta od 70 do 85 dni od setve do ustrezne sadike za presajanje.  Za paradižnik in zeleno potrebujemo 60 do 70 dni, medtem, ko solatnice potrebujejo povprečno okrog 30 do 40 dni. S samo malo truda in iznajdljivosti lahko za lastne potrebe pridelamo sadike paprike, feferonov in jajčevca tudi doma. Zato je potrebno z vzgojo le teh zelenjadnic začeti že v februarju, ko je zunaj še zima, kratek dan in malo svetlobe ter nizke temperature. Posejana semena paprike in jajčevca potrebujejo za vznik od 25 do 27 °C, ko po vzniku oblikujejo prvi pravi list pa samo še od 18 do 20 °C, za vsak nadaljnji list še do 2 °C manj. Le na tak način bomo v mesecu maju, ko ponavadi sledi presajanje paprike na prosto, pridelali optimalno razvito, čvrsto in zdravo sadiko. Če poteka vzgoja paprike na svetli okenski polici se nam lahko pripetijo težave zaradi najprej prenizkih in kasneje previsokih temperatur, ki ne omogočijo hitrega vznika in razvoja te toplotno zahtevne zelenjadnice, saj je sobna temperatura okrog 20 °C, omejujoč dejavnik, ki  podaljšuje čas za vznik.

Kaj moramo vedeti preden presajamo sadike na stalno mesto?
Pred presajanjem sadike utrdimo, tako, da jih privadimo na nižje temperature na gredah v vrtu ali v rastlinjakih, kjer ne ogrevamo, tako močno, kot v  prostorih, kjer vzgajamo sadike. Za presaditev so primerne čvrste ter kompaktne sadike, ki imajo vsaj 4 do 6 pravih listov, dobro razvit koreninski sistem, ki je prepreda celotno  koreninsko grudico. Takšne sadike bodo z rastjo le nadaljevale in nas poleti  razveselile s svojimi kakovostnimi in visokimi pridelki.

Igor ŠKERBOT, univ. dipl .inž. agr., Svetovalec specialist II, (za poljedelstvo, vrtnarstvo in okrasne rastlin)