18.7.2011, SPREMLJANJE POJAVA ODRASLIH OSEBKOV KORUZNEGA HROŠČA (Diabrotica virgifera virgifera Le Conte)

Koruzni hrošč povzroča škodo v različnih razvojnih stadijih. Odrasli hrošči se najprej hranijo s cvetnim prahom in svilo, potem pa z zrnjem in koruznimi listi. S tem povzročajo zmanjšanje asimilacijske površine in gluhost storžev. Kasneje se hrošči selijo na druge  cvetoče rastline, plevele ter druge samonikle rastline.
Najpomembnejši in najagresivnejši stadij razvoja koruznega hrošča je ličinka, ki živi v tleh in se prehranjuje na koreninah različnih gostiteljskih rastlin, najpomembnejši gostitelj pa je koruza. Posledica napada ličink koruznega hrošča je izredno poškodovan koreninski sitem, kar povzroči slabšo prehranjenost rastlin in poleganje.

Škodljivec se najintenzivneje širi na območjih, kjer koruzo pridelujemo v monokulturi. Najučinkovitejši ukrep za zmanjševanje populacije koruznega hrošča je KOLOBAR. V primeru, da na njivski površini zaradi različnih razlogov niste uvedli kolobarja in koruzo pridelujete več kot dve leti na isti površini Pravilnik o fitosanitarnih ukrepih za preprečevanje širjenja koruznega hrošča (Ur. l. RS., št. 21/04, 106/06 in 22/09) nalaga, da v pridelovalni sezoni preverjate navzočnost odraslih hroščev oziroma kadar zaradi obsega pridelave to ni mogoče, spremljata znake napada koruznega hrošča kot sta značilno poleganje koruze v obliki »gosjih vratov« ali gluhi storži zaradi objedanja svile. Za ugotavljanje navzočnosti odraslih osebkov koruznega hrošča na njivah ter za določanje njihovega števila oziroma populacijske gostote obstajajo različne metode, ki temeljijo na lovljenju hroščev z rumenimi lepljivimi ploščami in na neposrednem pregledovanju posameznih rastlin koruze in preštevanju hroščev na njih.

Spremljanje pojava odraslih osebkov koruznega hrošča z rumenimi lepljivi ploščami
Rumene lepljive plošče si priskrbi vsak pridelovalec sam (na voljo so v vseh bolje založenih kmetijskih trgovinah). Plošče obesimo na začetku pojavljanja odraslih osebkov (v začetku julija) na najmanj 10 naključno izbranih rastlin koruze na njivi (plošč ne nameščajmo na robove njive, ampak enakomerno po celotni površini!). Plošče obesimo v višino storžev in redno (vsaj enkrat tedensko ali enkrat na deset dni) spremljamo ulov. 

 
Vse ulove na ploščah redno beležimo v evidence (primer EVIDENCE).  Rumene lepljive plošče zamenjamo na 14 do 28 dni (odvisno od vremenskih razmer in vzdržljivosti lepila na ploščah). Zadnje plošče običajno pospravimo v sredini meseca septembra oziroma pred spravilom koruze. Zaradi lažjega spremljanja ulova priporočamo, da si ob nameščanju plošč zabeležite kam ste plošče namestili (npr. 10 vrsta koruze 50 m v notranjost njive,…).

Da bi se izognili gospodarski škodi, ki jo lahko povzroči koruzni hrošč, je potrebno glede na ugotovitve spremljanja prilagoditi nadaljnje gospodarjenje s to površino.  Praktično to pomeni, da mora pridelovalec v primeru, da se na rumene lepljive plošče ulovi več kot 5 koruznih hroščev na dan, še isto leto izvesti foliarno tretiranje odraslih hroščev (čas napove opazovalno napovedovalna služba!; aplikacija s trenutno tehniko praktično ni izvedljiva) ALI opustiti pridelavo koruze na tej površini v naslednjem letu.

Nikar pa ne pozabite, da je najučinkovitejši ukrep za zmanjševanje populacije koruznega hrošča KOLOBAR!

Pripravila: 
Iris Škerbot, univ. dipl. inž. agr. 
svetovalec specialist II (za varstvo rastlin)            
KGZS-Zavod CE