19.04.2011, Varstvo krompirja pred strunami in pleveli

Ob sajenju krompirja je pravi čas, da po potrebi ukrepamo zoper strune in razmislimo o načinu zatiranja plevelov.

ZATIRANJE STRUN V KROMPIRJU
Strune so ličinke hroščev pokalic (Elateridae) in se prehranjujejo z s koreninami različnih rastlin. Največjo škodo povzročajo v posevkih z redkim sklopom (koruza, sončnice, krompir, zelenjadnice,…). V krompirju se strune zavrtajo v gomolje in pri tem običajno ne vplivajo na pridelek ampak zaradi rovov v gomoljih zmanjšujejo tržno vrednost pridelka.

Ko so poljščine ali vrtnine že posejane in opazimo škodo je za zatiranje običajno že prepozno. Za preventivno zatiranje se odločimo v primeru, da je presežen prag škodljivosti, ki v primeru sajenja krompirja znaša 2 do 3 strune na m2.

V Sloveniji lahko za zatiranje strun  v krompirju trenutno uporabimo pripravka FORCE 1,5 G in NATURALIS.
FORCE 1,5 G (vsebuje a.s. teflutrin 0,15 %) je granulat, ki ga lahko uporabimo za zatiranje strun in drugih talnih škodljivcev v krompirju v odmerku 5 kg/ha. Pripravka ne smemo uporabiti v zgodnjem krompirju. Uporaba pripravka je dovoljena izključno ob uporabi posebne opreme za zadelavo (inkorporacijo) granul. Karenca je zagotovljena s časom uporabe.
NATURALIS (a.s. Beauveria bassiana, soj ATCC 74040) je biološki pripravek, ki ga v krompirju uporabljamo za zatiranje strun v odmerku 400 do 600 ml/100 l vode oziroma 2 do 3 l/ha. Priporoča se tretiranje zemljišča ob sajenju, vendar pred zagrnitvijo (2 l/ha) in pred osipanjem (1l/ha). Karenca ni potrebna.

ZATIRANJE PLEVELOV V POSEVKIH KROMPIRJA
Krompir ima srednje dobro tekmovalno sposobnost proti plevelom. Tekmovalna sposobnost je odvisna predvsem od termina sajenja, gostote sestoja in zdravstvenega stanja rastlin. V začetku razvoja lahko krompirju uspešno pomagamo z mehaničnimi ukrepi. S pleveli je manj težav pri pridelavi zgodnjih sort krompirja.
V naših krompiriščih prevladujejo ščiri, metlike, rogovilček, dresni, plezajoča lakota, različne kamilice, vijolice, zebrati, osati in slak, od ozkolistnih pa pirnica, kostreba, srakonja, divji sirek, muhviči in srakoperec. Pogosti so manj in srednje tekmovalni pleveli, kot so mrtva kopriva, plešec, zvezdica, jetičniki,…Največ težav imamo pri zatiranju plezajoče lakote, slaka, gabeza, kislic, preslic in njivske škrbinke.

Glede na tehniko pridelovanja krompirja je mehanično zatiranje plevelov skoraj enakovredno kemičnemu zatiranju. Želimo si, da bi zatiranje plevelov temeljilo na večkratnem mehaničnem zatiranju. Ob sajenju tako globino sajenja in obliko grebenov prilagodimo načinu mehaničnega zatiranja )da čim bol prizadenemo plevel in čim manj krompir). Pri izvajanju mehaničnega zatiranja moramo biti pozorni na primerno vlažnost – suhost tal, da ne uničujemo strukture in da se poškodovani pleveli ne vrastejo ponovno.
Število herbicidov je omejeno in za nekatere, predvsem trajne plevele (npr. njivski slak), nimamo ustreznih kemičnih rešitev. Trajne plevele moramo tako zatreti v drugih poljščinah ali na strniščih.
V Sloveniji so za uporabo v krompirju trenutno registrirani naslednji herbicidi: kliknite TUKAJ.