19.7.2011, ZATIRANJE PLEVELOV NA STRNIŠČIH

Posevki ozimnega ječmena, oljne ogrščice, delno tudi že ozimne pšenice so požeti. Na mnogih površinah je kljub dokaj sušnim razmeram v preteklih dneh že vzniknil plevel, ki pa je po padavinah v teh dneh pričel z intenzivno rastjo. Večina gospodarjev se po žetvi običajno še vedno odloči za preoravanje strnišč in setev strniščnih dosevkov, bodisi primernih za prehrano ljudi, živali ali za zeleno gnojenje. Ker ukrep setve strniščnih dosevkov ne more uspešno zatreti vseh trdovratnih, predvsem koreninskih plevelov (slak, gabez, osat, plazeča pirnica, divji sirek, ščavje, trstika,…) na naših njivah in ker po spravilu žit pogosto ostane še preveč njivskih površin neobdelanih in neposejanih ter se na njih kasneje bohoti plevel, ki bo služil kot vir okužbe v prihodnjih letih, ali pa bomo na njivski površini prihodnje leto pridelovali kulture (vrtnine, krompir, oljne buče, sončnice, krmno peso,…) - v katerih težko uspešno zatiramo trdovratne plevele, je ukrep kemičnega zatiranja plevelov na strniščih včasih neizogiben.

Po opravljeni žetvi žit oziroma oljne ogrščice z njive odstranimo slamo in plevele pustimo, da razvijejo dovolj listne mase, potrebne za dobro delovanje herbicidov. Za dobro delovanje herbicidov je najprimernejši čas za uporabo ko so pleveli visoki 10 do 20 cm, za zatiranje slaka pa je zaželjeno, da ta cveti. Paziti moramo, da pri tem enoletni pleveli (bela metlika, lobode, ščiri, rogovilček, pelinolistna ambrozija, grint, kostreba, muhviči,…) še ne semenijo, kar se v tem času  zgodi zelo hitro, saj cvetijo že čisto majhne rastline, seme pa kali kmalu po cvetenju. Škropljenje opravimo v suhem in ne prevročem vremenu, uspeh zatiranja plevelov pa je boljši, če po tretiranju sledi obdobje hladnejšega vremena, saj pleveli ostanejo dlje časa zeleni in so sposobni z rastlinskimi sokovi prenesti herbicide v korenine. V primeru, da po tretiranju s herbicidi sledi obdobje višjih temperatur, lahko pričakujemo slabši uspeh pri zatiranju, saj v tem primeru zeleni deli rastlin in zgornji sloj korenin prehitro odmrejo in se do spodnjih slojev korenin prenese premalo aktivne snovi in pleveli ne odmrejo. Pri naslednjih obdelavah pa korenine teh plevelov iz spodnjih slojev tal prenesemo na površino in jih tako sami razmnožujemo naprej.

    
Za zatiranje trdovratnih plevelov lahko uporabite sistemične neselektivne (Totalne) herbicide na osnovi glifosata: Boom efekt, Bumerang, Bumex, Clinic 360 SL, Dominator ultra 360 SL, Plantella total (sredstvo uporabljamo z ročno škropilnico), Plantella total - R (sredstvo je že pripravljeno za neposredno uporabo), Roundup, Roundup energy, Roundup ultra ali Touchdown system 4 (sredstvo že vsebuje močilo). Odmerek sredstva je odvisen predvsem od vrste plevela, ki ga želimo uničiti. Od širokolistnih plevelov sta težavnejša za zatiranje slak in robida, od ozkolistnih pa trstika in šaš. Slak zatiramo ob začetku cvetenja (razvite mora imeti dovolj listne mase), robido pa konec avgusta oziroma v začetku septembra in še v oktobru (uporabimo višje odmerke). Večini omenjenih sredstev je za boljše učinkovanje priporočljivo dodati močilo (klasična močila) ali dušično gnojilo (amonsulfat ali ureo). Ob dodajanju amonsulfata ali uree upoštevajmo, da ju moramo v škropilno brozgo dati prej, preden dodamo herbicid. V primeru dodajanja močila ali prej omenjenih dušičnih gnojil lahko odmerek herbicida zmanjšamo tudi za 20%. Poraba vode na hektar naj ne presega 200 l/ha, v primeru zelo močne zapleveljenosti pa količino vode povečamo na 300-400 l/ha.
V primeru, da pričakujemo dež, tretiranje prestavimo za nekaj ur, saj vsaj 6 ur po tretiranju naj ne bi deževalo. Kljub temu, da nadzemna masa že prej kaže znake propadanja, šele po treh tednih večina rastlin odmre in aktivna snov razpade ter lahko začnemo z nadaljnjo obdelavo strnišča.

Za zatiranje slaka, osata in drugih večletnih širokolistnih plevelov na strnišču lahko uporabimo tudi pripravek Banvel 480 S. Priporočljivo je, da pred uporabo tega sredstva plitvo preorjemo strnišče, počakamo, da plevel vzkali in nato tretiramo plevele. Globoko oranje pa opravimo tri tedne po tretiranju. Pozor - uporaba tega sredstva na strnišču je dovoljena le, če se na tretiranih površinah isto leto več ne sadi ali seje drugih kultur.

Nekaj osnovnih informacij o herbicidih, registriranih za uporabo na strniščih je TUKAJ. 

Pomembno je, da pri škropljenju ne ostanejo nepoškropljeni pasovi, saj bodo v prihodnjih letih prav pleveli iz teh pasov izvor širjenja večletnih plevelov. Koreninske ostanke plevelov iz teh delov v kratkem času z obdelavo prenesemo na celotno njivo. Pri tretiranju zapleveljenih površin poskrbite za preprečevanje zanašanja sredstva na sosednje površine, upoštevajte varstvene pasove ob vodotokih in po končanem tretiranju dobro operite škropilnico, da ne bo kasneje ob uporabi te škropilnice prišlo do poškodb (fitotoksičnosti) na drugih gojenih rastlinah.
Pred uporabo herbicidov  dosledno preberite in upoštevajte navedbe na etiketi oziroma navodilo za uporabo!

Za vse tiste, ki ste vključeni v KOP - podukrep Integrirana pridelava poljščin oziroma Integrirana pridelava vrtnin pa verjetno ni odveč opozorilo, da pred uporabo herbicidov za zatiranje trdovratnih plevelov na strniščih preglejte tehnološka navodila in uporabite le dovoljene pripravke in še te le v primeru, ko trajni pleveli (slak, osat, pirnica, sirek,…) zavzemajo več kot 20 % populacije vseh strniščnih  plevelov: V primeru, da se odločite za uporabo neselektivnih herbicidov jih morate uporabiti najpozneje v obdobju 2 meseca od žetve. V primeru, da so na njivski površini zastopane tudi rastline iz rodu Ambrosia, je tudi v primeri integrirane pridelave poljščin potrebno uporabo herbicidov prilagoditi ukrepom za preprečevanje širjenja in zatiranje škodljivih rastlin iz rodu Ambrosia (glejte Odredbo o ukrepih za zatiranje škodljivih rastlin iz rodu Ambrosia (Ur. l. RS, št. 63/2010), več o ambroziji in njenem zatiranju lahko preberete tudi na spletnih naslovih:
http://www.furs.si/svn/zvr/ambrosia_osn.asp,
http://www.kmetijskizavod-celje.si/9-8-2010-pelinolistna-ambrozija). …).

                                        Pripravila:    Iris Škerbot, univ.dipl. inž. agr.
                                                           svetovalec specialist II (za varstvo rastlin)
                                                           KGZS – Zavod Celje