20.7.2010, ZATIRANJE PLEVELOV NA STRNIŠČIH
V preteklih dneh je večina pridelovalcev že pospravila letošnji pridelek ječmena, ovsa in oljne ogrščice, žetev pšenice pa je v teku.
Večina gospodarjev se po žetvi običajno še vedno odloči za preoravanje strnišč in setev strniščnih dosevkov, bodisi primernih za prehrano ljudi, živali ali za zeleno gnojenje. Ker ukrep setve strniščnih dosevkov ne more uspešno zatreti vseh trdovratnih, predvsem koreninskih plevelov na naših njivah, in ker po spravilu žit pogosto ostane še preveč njivskih površin neobdelanih in neposejanih ter se na njih kasneje bohoti plevel, ki bo služil kot vir okužbe v prihodnjih letih, je v podobnih primerih umestno razmisliti in se odločiti za kemično zatiranje teh plevelov.
Ukrep zatiranja večletnih plevelov (slak, gabez, osat, plazeča pirnica, divji sirek, ščavje, trstika,…) na njivah ni poceni, vendar je pri pridelovanju krompirja, vrtnin, oljnih buč, sončnic ali pese včasih neizogiben, saj v teh kulturah s herbicidi zelo težko uspešno zatiramo trajne plevele.
Po opravljeni žetvi žit oziroma oljne ogrščice z njive odstranimo slamo in plevele pustimo, da razvijejo dovolj listne mase, potrebne za dobro delovanje herbicidov. Za dobro delovanje herbicidov je najprimernejši čas za uporabo ko so pleveli visoki 10 do 20 cm, za zatiranje slaka pa je zaželjeno, da ta cveti. Paziti moramo, da pri tem enoletni pleveli še ne semenijo, kar se v tem času zgodi zelo hitro, saj cvetijo že čisto majhne rastline bele metlike, kostrebe, lobode, muhviča, rogovilčka, ščira,…, seme pa kali kmalu po cvetenju. Škropljenje opravimo v suhem in ne prevročem vremenu, uspeh zatiranja plevelov pa je boljši, če po tretiranju sledi obdobje hladnejšega vremena, saj pleveli ostanejo dlje časa zeleni in so sposobni z rastlinskimi sokovi prenesti herbicide v korenine. V primeru, da po tretiranju s herbicidi sledi obdobje višjih temperatur, lahko pričakujemo slabši uspeh pri zatiranju, saj v tem primeru zeleni deli rastlin in zgornji sloj korenin prehitro odmrejo in se do spodnjih slojev korenin prenese premalo aktivne snovi in pleveli ne odmrejo. Pri naslednjih obdelavah pa korenine teh plevelov iz spodnjih slojev tal prenesemo na površino in jih tako sami razmnožujemo naprej.
Za zatiranje trdovratnih plevelov lahko uporabite pripravke na osnovi glifosata:
Boom efekt, Bumerang, Bumex, Clinic 360 SL, Dominator ultra 360 SL, Plantella total (sredstvo uporabljamo z ročno škropilnico), Plantella total - R (sredstvo je že pripravljeno za neposredno uporabo), Roundup, Roundup energy, Roundup ultra ali Touchdown system 4 (sredstvo že vsebuje močilo). Odmerek sredstva je odvisen predvsem od vrste plevela, ki ga želimo uničiti. Od širokolistnih plevelov sta težavnejša za zatiranje slak in robida, od ozkolistnih pa trstika in šar. Večini omenjenih sredstev je za boljše učinkovanje priporočljivo dodati močilo (klasična močila, lahko tudi urea ali apneni dušik). V tem primeru lahko odmerek herbicida zmanjšamo tudi za 20%. Poraba vode na hektar naj ne presega 200 l/ha, v primeru zelo močne zapleveljenosti pa količino vode povečamo na 300-400 l/ha.
Za zatiranje slaka, osata in drugih večletnih širokolistnih plevelov na strnišču lahko uporabimo tudi pripravek Banvel 480 S. Priporočljivo je, da pred uporabo tega sredstva plitvo preorjemo strnišče, počakamo, da plevel vzkali in nato tretiramo plevele. Globoko oranje pa opravimo tri tedne po tretiranju. Pozor - uporaba tega sredstva na strnišču je dovoljena le, če se na tretiranih površinah isto leto več ne sadi ali seje drugih kultur.
Robido na njivah najuspešneje zatremo, če uporabimo višje odmerke prej navedenih sredstev, škropljenje pa opravimo na koncu avgusta oziroma prve dni v septembru, ko se rastlinski sokovi večinoma vračajo v korenine, kjer se kopičijo pred zimo.
Pred uporabo omenjenih herbicidov dosledno preberite in upoštevajte navedbe na etiketi oziroma navodilo za uporabo!
V primeru, da pričakujemo dež, tretiranje prestavimo za nekaj ur, saj vsaj 6 ur po tretiranju naj ne bi deževalo. Kljub temu, da nadzemna masa že prej kaže znake propadanja, šele po treh tednih večina rastlin odmre in aktivna snov razpade ter lahko začnemo z nadaljnjo obdelavo strnišča. Pomembno je, da pri škropljenju ne ostanejo nepoškropljeni pasovi, saj bodo v prihodnjih letih prav pleveli iz teh pasov izvor širjenja večletnih plevelov. Koreninske ostanke plevelov iz teh delov v kratkem času z obdelavo prenesemo na celotno njivo. Pri tretiranju zapleveljenih površin poskrbite za preprečevanje zanašanja sredstva na sosednje površine in po končanem tretiranju dobro operite škropilnico, da ne bo prišlo do poškodb na drugih gojenih rastlinah.
Za vse tiste, ki ste vključeni v program SKOP oz. KOP - ukrep Integrirana pridelava poljščin oziroma Integrirana pridelava vrtnin pa verjetno ne bo odveč opozorilo, da pred uporabo herbicidov za zatiranje trdovratnih plevelov na strniščih preglejte tehnološka navodila in uporabite le dovoljene pripravke in še te le v primeru, ko trajni pleveli (slak, osat, pirnica, sirek,…) zavzemajo več kot 20 % populacije vseh strniščnih plevelov in da od žetve ni poteklo več kot 2 meseca.
Pripravila: Iris Škerbot, univ.dipl.inž.agr.
svetovalec specialist II (za varstvo rastlin)
