21. 8. 2009, Zatiranje ščavja in nezaželjenih zeli na travinju
Kislice oziroma topolistno ščavje, ki ga na različnih območjih imenujemo z imeni kot so šavje, barbara, kreca, krecovka,… pogosto srečamo na intenzivno oskrbovanih travnikih. Njegova prevelika zastopanost se izraža v zmanjševanju pridelka tako po količini kot tudi po kakovosti. Kaj lahko storite, preberite v nadaljevanju.
Mnogi pridelovalci se iz leta v leto srečujejo z vprašanjem kako se znebiti ščavja ali drugih zeli v travni ruši. Zmotno je prepričanje, da bomo težave rešili le z uporabo herbicidov, ampak je potrebno na prizadetih površinah spremeniti tudi tehnologijo pridelave. Predvsem so pomembni pravočasna in primerna raba površin ter gnojenje. Vzroki za prekomeren pojav plevelov na travnikih in pašnikih so predvsem:
- prepozen začetek paše / prehiter konec paše, - prevelika ali premajhna obremenitev površine, - nepravočasna košnja ali košnja v živo, pretirano gnojenje z organskimi gnojili (gnojevka), - neizvajanje čistilne košnje na pašnikih. Uspešnejši bomo, če bomo težave s ščavjem in ostalimi pleveli pričeli reševati dovolj zgodaj. Dolgoročno je najučinkovitejše reševanje težav v odpravljanju vzrokov za nastanek težav, vsekakor pa smo uspešnejši, če se reševanja lotimo v času ko so na travniku in pašniku zastopane še posamezne rastline in ne ko je s pleveli prekrit velik ali večinski del površine. Če se reševanja lotimo dovolj zgodaj bomo ščavje učinkovito zatrli s puljenjem, izkopavanjem ali izrezovanjem do globine 10-15 cm ali pa z ožiganjem s plamenom. Ko je ščavje po prvi košnji ali paši že dobro razvito in njegove rozete izstopajo iz travne ruše je primeren čas za uporabo herbicidov. Na travnikih in pašnikih, kjer ščavje že razvije cvetno steblo, priporočamo, da s škropljenjem počakate do ponovne rasti po košnji oziroma paši. Pri izbiri in uporabi herbicidov moramo upoštevati optimalni razvojni stadij plevelov, sestavo travne ruše in dolžino obdobja med uporabo herbicida in pašo ali košnjo. Ruša je sestavljena iz veliko različnih vrst ratslin in pri uporabi herbicidov zatremo plevele in mnoge koristne ratsline. V primeru, da pri uporabi herbicidov preveč razredčimo rušo, se poveča delež neporaslih presleg, ki jih pogosto prej zarastejo pleveli kot želene vrste zeli in trave, zlasti, če so zaloge njihovih semen v tleh majhne. V teh primerih je potrebno opraviti vsejavanje hitro rastočih trav.
Za zatiranje ščavja lahko uporabite pripravke:
Pripravek
aktivna snov |
odmerek |
uporaba |
opombe |
BANVEL 480 S
dikamba sol 48% karenca: travniki in pašniki 14 dni |
0,25-0,5% |
- tretiramo posamezna gnezda plevela, ko je plevel v polni vegetaciji. |
|
|
BASAGRAN 480 bentazon 48% karenca:za lucerno, deteljo, semenske trave in pašnike je zagotovljena s časom uporabe |
1,5-2 l/ha |
- tretiramo, ko ima trava razvitih 3-5 listov, detelje pa več kot 3 liste |
Sredstvo dobro zatira: njivsko pasjo kamilico, navadni plešec, ščavjelistno dresen, metlike, pasje zelišče, njivsko redkev, njivski mošnjak, kamilice in belo gorjušico. Na istem zemljišču tretiramo največ 1-krat letno pri temperaturah od 10 do |
|
DICOFLUID MP COMBI ** mekoprop 43 % + 2,4 – D 13 % karenca: 28 dni |
4 – 5 l/ha |
- tretiramo v času intenzivne rasti travne ruše. |
|
DUPLOSAN KV
mekoprop – P 60 % karenca: travniki in pašniki 28 dni |
3,0 l/ha 0,5% |
- tretiramo v času, ko so rastline visoke 20- - tretiramo posamične rastline. |
Deloma škodljivo deluje na detelje. Manj zadovoljivo deluje na alpsko kislico (Rumex alpinus). Dobro zatira: navadni plešec, njivski mošnjak, navadno zvezdico, gorjušice, jetičnike, plezajočo lakoto, njivsko redkev, navadno rosnico, poljski mak, njivsko spominčico, njvsko zlatico, grašice,… navadno zvezdico, navadni plotni slak, penuše, glavinec, njivski osat, trpotec, zlatice, navadni regrat, belo čmeriko,… Priporočilo: uporaba v zmerno toplem vremenu (temperature med |
ESTERON
2,4-D 2-EHE 90,5% karenca: za travnike in pašnike je 28 dni |
1 l/ha |
- na pašnikih in travnikih spomladi v fenološki fazi od razvrščanja do stopnje zastavičarja (BBCH 21-39) |
Za zatiranje srhkodlakavega ščira, navadnega plešca, bele metlike, njivski osat, navadni osat, njivski slak, navadna rosnica, poljski mak, veliki trpotec, ptičja dresen, navadni slakovec, ščavjelistna dresen, breskova dresen, njivska redkev, njivska gorjušica. Pasje zelišče in perzijski jetičnik. Tretiranje največ 1-krat v eni rastni dobi. |
GRODYL
amidosulfuron 75% karenca: 7 dni za travo za pašo in svežo krmo, 21 dni za seno |
40-60 g/ha 1,0 g/10 l vode |
- po prvem ali tretjem odkosu (rastline visoke 10- - posamične rastline ali gnezda, - prednost pred tretiranjem celotne površine ima tretiranjem posameznih rastlin. |
Za zatiranje: topolistne kislice, kodrolistne kislice, navadnega regrata, zlatic, travniške penuše, navadnega rmana, koprive, navadne lakote, navadnega dežena. Selektiven za plazečo deteljo in delno za lucerno. |
HARMONY 75 WG
tifensulfuron - metil 75% karenca: travniki in pašniki 21 dni |
0,6 g/10 l vode + močilo 20-30 g/ha + močilo |
- tretiramo rastline v fazi bujne rasti v stadiju rozete (višina - tretiramo lahko tudi posamične rastline preko celega leta, - cele površine tretiramo jeseni ali pozno poleti. |
Selektiven na metuljnice-detelje. Za zatiranje: kislic, navadnega vratiča, mrtve in velike koprive, osata, navadnega plešca, njivske zlatice, navadne zvezdice, travniške penuše,… Tretiramo pri temperaturah med |
|
|
|
|
|
HERBOCID
2,4-D DMA 55,9 % karenca: travniki in pašnik 28 dni |
2,2 l/ha |
- tretiramo v času, ko so trave v polnem razraščanju oz. po prvem odkosu, ko se začnejo ponovno razraščati. |
Dobro zatira: njivsko gorjušico, navadni plešec, njivski osat, metlike in njivski slak. Tretiramo pri temperaturah med |
STARANE 2
fluroksipir 1 MHE 28,8 % karenca: travniki in za dostop rejnih živali na pašnike 21 dni |
1,2-1,8 l/ha |
- tretiramo v času intenzivne rasti plevelov. |
Za zatiranje: kislic, navadnega regrata, velike koprive in drugih širokolistnih vrst plevela. |
TOMIGAN 200 EC
fluroksipir – 1MHE 28,8% karenca: travniki in za dostop rejnih živali na pašnike 21 dni |
1,2-1,8 l/ha |
- ko so pleveli v fazi intenzivne rasti |
Za zatiranje: kislic, navadnega regrata, velike koprive in drugih širokolistnih vrst plevela. Sredstva: - se ne sme uporabljati v vročem in vetrovnem vremenu, - se ne sme uporabljati na kraških območjih in območjih z vsebnostjo organske snovi pod 2%. Slame se ne sme uporabljati za izdelavo komposta pri gojenju vrtnin. |
Opombe: ** odprodaja zalog 29. 09. 2008
Priporočamo, da po prvi košnji ali paši tretirate le posamezne rastline ali gnezda. V primeru, da je ščavja preveč za lokalno zatiranje priporočamo, da škropljenje celih površin opravite jeseni, saj bo takrat izpad pridelka zaradi fitotoksičnosti manj občuten in bo imela travna ruša dovolj časa, da si opomore. Takrat bo primeren čas tudi za uporabo neselektivnih (totalnih) herbicidov, kot so:
|
NESELEKTIVNI HERBICIDI |
||
|
DOMINATOR ULTRA 360 SL glifosat v obliki izopropilamino soli 48,6 % |
2,5-4 l/ha (enoletni plevel) 5-7 l/ha (večletni plevel) |
karenca: travniki in pašniki zagotovljena z načinom uporabe. Na tretiranem zemljišču se lahko ponovno pase in kosi najmanj 7 dni po tretiranju. |
|
ROUNDUP ULTRA ali ROUNDUP glifosat v obliki izopropilamino soli 48 % |
2-4 l/ha |
karenca: travniki in pašniki: zagotovljena z načinom uporabe. Paša in košnja se lahko prične 7 dni po tretiranju. |
|
ROUNDUP ENERGY glifosat v obliki kalijeve soli 55,1 % |
1,6 – 3,2 l/ha |
karenca: travniki in pašniki zagotovljena z načinom uporabe. Paša in košnja se lahko prične 7 dni po tretiranju. |
Travo oziroma TDM se lahko na površine tretirane z neselektivnimi herbicidi ponovno poseje 14 dni po tretiranju.
V primeru uporabe herbicidov ne pozabite pred uporabo fitofarmacevtskega sredstva prebrati in upoštevati navedb na etiketi in v navodilu o uporabi ter karenc. Ob uporabi herbicidov na travnikih ali pašnikih ne pozabite tega ukrepa vpisati v evidence o uporabi fitofarmacevtskih sredstev.
Po opravljenem škropljenju nas čaka še izvedba zelo pomembnega agrotehničnega ukrepa – dosejavanja praznih mest, ki nastanejo, ko ščavje propade.
Mnogim težavam s ščavjem in drugimi zelmi v travni ruši v prihodnje se bomo izognili, če bomo poskrbeli za izvedbo optimalne tehnologije rabe travinja.
Pripravila: Iris Škerbot, univ. dipl. inž. agr.
svetovalec specialist II za področje varstva rastlin
