23.5.2011, PRVO GNOJENJE NASADOV HMELJA Z DUŠIKOM, KULTIVIRANJE IN OSIPANJE HMELJA

Po napeljavi poganjkov na vodila je čas za  prvo dognojevanje nasadov hmelja z dušikom. Za prvi obrok je priporočen odmerek 50 kg čistega dušika na hektar. Dognojevanje opravite z gnojili, ki vsebujejo hitro delujočo nitratno obliko dušika (KAN).
Priporočljivo je, da pred dognojevanjem s hitrimi nitratnimi testi tudi preverite količino mineraliziranega dušika v tleh, ki ga seveda upoštevate pri določanju trenutnih potreb po dušiku. Za dognojevanje je najprimerneje, če so tla topla in vlažna, ne gnojite v suši in pred napovedanimi obilnimi padavinami. Po možnosti gnojilo trosite zjutraj in zvečer, da so izgube čim manjše. Vedno naj sledi dognojevanju tudi kultiviranje s katerim zamešate gnojila v tla, hkrati pa zemljo tudi rahljate, zračite in uničujete plevel.
Za kultiviranje morajo biti tla primerno vlažna (kepa zemlje, ki jo vržete ob tla se mora razleteti). Še posebno morate biti previdni pri težkih tleh. Za kultiviranje nasadov hmelja so najprimernejši kultivatorji s poltogimi nogačami. Delovna hitrost kultiviranja je 10 km/h. Za zatiranje plevelov v nasadih hmelja so najbolj primerni kultivitatorji z lastovkami oziroma gosjimi nogačami. Priporočljivo je, da jih v nasadih, ki so zapleveljeni s trajnimi pleveli uporabljate za prva tri kultiviranja. V zapleveljenih nasadih hmelja mora biti medvrstni prostor neprekinjeno obdelan po vsej širini, kar pomeni, da se morajo motičice prekrivati (vsaj 2 cm), sicer je učinek kultiviranja na plevele premajhen. Obdelava s temi kultivatorji je površinska. Kultivator z lastovkami naj bo naravnan tako, da je pri delu peta lastovke nekoliko dvignjena (približno 0,5 cm). Najenostavneje dosežete pravilni naklon motičic tako, da postavite pripet kultivator na ravna tla in ga z zgornjo ročico (rimsko matico) postavite v položaj brez naklona, torej tako, da se lastovka prilega tlom po vsej širini in dolžini in leži tudi na peti.
Dognojevanju pa sledi tudi prvo osipanje. Z osipanjem prigrnete zemljo k rastlini. Tako fiksirate trte, da jih veter ne odlomi, prekrijete in zadušite plevele ter omogočite rast adventivnih korenin. Osipate srednje globoko, ne preblizu korenike in ne prepozno glede na višino plevelov. Ker se osuti del trte razvije v enoletni les, iz katerega lahko naslednjo pomlad narežete sadike, matične nasade osipate višje. Nasade osipamo 2 – 3 - krat. Prvo ali prvi dve osipanji bolj kot višina rastlin hmelja narekuje višina plevela, zadnje osipanje pa mora biti končano pred cvetenjem hmelja , to je konec junija. Pri osipanju morate biti  zelo pozorni na vlažnost tal. Če so tla mokra, raje počakajte z osipanjem.