4. 5. 2009; Plačevanje prispevka za posebne primere zavarovanja iz naslova opravljanja dopolnilne dejavnosti na kmetiji

Preberite si pojasnilo, ki je pripravljeno na podlagi mnenja Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in navodila Generalnega davčnega urada DURS- a.

Na naš zavod se je obrnilo precej nosilcev dopolnilne dejavnosti na kmetiji s problemom, da jih je Davčna uprava RS terjala za plačilo prispevkov za posebne primere zavarovanja iz naslova opravljanja dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Zato si preberite naslednje pojasnilo, ki je pripravljeno na podlagi mnenja Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in navodila Generalnega davčnega urada DURS- a. Iz zadnjega izhaja, da se vsi tisti, ki niso zavarovanji kot osebe, ki opravljajo kmetijsko dejavnost (zavarovani kot kmetje po KD ali brez KD ali sploh niso pokojninsko zavarovani) LAHKO prostovoljno zavarujejo za posebne primere zavarovanja: invalidnost, telesna okvara ali smrt, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni pri opravljanju dopolnilne dejavnosti. Prej so nosilce dopolnilnih dejavnosti na kmetiji obravnavali kot samostojne podjetnike in jim pavšalne prispevke pobirali tudi preko davčne izvršbe.

Vsi tisti, ki ste doslej plačevali omenjene prispevke, imate možnost prenehati s plačevanjem le-teh. Izpolniti je potrebno posebno izjavo za izključitev iz prostovoljnega zavarovanja. Davčni urad bo prenehal obračunavati prispevke od dneva predložitve te izjave.

Menimo, da je v primeru opravljanja nevarnejših dopolnilnih dejavnosti plačevanje pavšalnega prispevka smiselno, saj v primeru nastanka invalidnosti, telesne okvare ali smrti, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni pri opravljanju dopolnilne dejavnosti, prinaša pravice, ki jih brez tega zavarovanja ne bi mogli uveljavljati. Če je nosilec dopolnilne dejavnosti upokojenec, plačevanje pavšalnih prispevkov ni smiselno.

V nadaljevanju so opisane vse pravice, ki iz tega zavarovanja izhajajo. Izjavo za izključitev iz prostovoljnega zavarovanja dobite pri svoji svetovalki.

************************************************

Opis pravic, ki jih nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji (ali njegovi družinski člani) lahko pridobi, če plačuje pavšalni prispevek za posebne primere po  Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju

Zakon o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/2008, ZKme-1) v 99. členu določa, da je dopolnilna dejavnost na kmetiji s kmetijstvom oziroma gozdarstvom povezana dejavnost, ki omogoča kmetiji boljšo rabo njenih proizvodnih zmogljivosti ter delovne sile članov kmetije in zaposlenih na kmetiji.

Glede na to, da se dopolnilna dejavnost na kmetiji šteje kot kmetijska dejavnost, je treba najprej ugotoviti, ali obstaja obveznost zavarovanja po 16. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 109/06, ZPIZ-1-UPB4), pri čemer se upošteva dohodek iz te dejavnosti iz preteklega leta skupaj s katastrskim dohodkom. Oseba, ki samostojno opravlja kmetijsko dejavnost kot edini in glavni poklic, mora biti stara najmanj 15 let in imeti zdravstveno sposobnost za opravljanje kmetijske dejavnosti (ugotavlja jo specialist medicine dela) ter dosega najmanj takšen katastrski dohodek kmečkega gospodarstva, ki ustreza znesku minimalne plače (bruto minimalna plača na zaposlenega v letu 2006 je znašala 6262,00 EUR).

ZPIZ-1-UPB4 pa omogoča osebam, ki opravljajo dopolnilno dejavnost, pa niso zavarovanci po 16. členu tega zakona (torej ne opravljajo kmetijske dejavnosti kot edini in glavni poklic), da se prostovoljno odločijo za zavarovanje za invalidnost, telesno okvaro ali smrt, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni pri opravljanju kmetijske dejavnosti. Višina mesečnega pavšalnega prispevka v skladu s Sklepom o spremembi sklepa o določitvi prispevkov za posebne primere zavarovanj (Uradni list RS, št. 21/08) znaša od 1.1.2008 dalje 27,08 EUR. V primeru, da oseba takšnega zavarovanja nima, se šteje, da je invalidnost, telesna okvara ali smrt nastala izven dela oziroma opravljanja kmetijske dejavnosti.

Kakšne pravice lahko uveljavlja oseba, ki se prostovoljno odloči za plačevanje pavšalnih prispevkov za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje?

Invalidska pokojnina
Pravica do invalidske pokojnine je pogojena z obstojem invalidnosti zavarovanca in nekaterih drugih pogojev, določenih v zakonu. Obstoj invalidnosti ugotavlja invalidska komisija Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Invalidnost je podana, če se je zavarovancu zaradi nastalih sprememb v zdravstvenem stanju, ugotovljenih po zakonu, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije, zmanjšala zmožnost za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta oziroma poklicno napredovanje. Vzroki za nastanek invalidnosti so poškodba pri delu, poklicna bolezen, bolezen in poškodba izven dela. Invalidska komisija razporedi zavarovanca, pri katerem je podana invalidnost, glede na preostalo delovno zmožnost v eno od naslednjih treh kategorij:
I. kategorija: če ni več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela ali če je pri njem podana poklicna invalidnost, zavarovanec pa nima več preostale delovne zmožnosti;
II. kategorija: če je njegova delovna zmožnost za svoj poklic zmanjšana za 50% ali več;
III. kategorija: če z ali brez predhodne poklicne rehabilitacije ni več zmožen za delo s polnim delovnim časom, lahko pa določeno delo opravlja vsaj s polovico polnega delovnega časa oziroma če je njegova delovna zmožnost za svoj poklic zmanjšana za manj kot 50% ali če še lahko dela v svojem poklicu s polnim delovnim časom, vendar pa ni zmožen za delo na delovnem mestu, na katerega je razporejen.  Pravico do invalidske pokojnine pridobi zavarovanec, pri katerem je nastala:
- invalidnost I. kategorije;
- invalidnost II. kategorije, če brez poklicne rehabilitacije ni zmožen za drugo ustrezno delo, le-ta pa mu ni zagotovljena, ker je star nad 50 let;
- invalidnost II. ali III. kategorije, ki mu ni zagotovljena ustrezna zaposlitev oziroma prerazporeditev, ker je moški že dopolnil 63 let oziroma ženska 61 let starosti.

V primeru nastanka invalidnosti zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni pridobi zavarovanec pravico do invalidske pokojnine ne glede na dopolnjeno pokojninsko dobo.
Invalidska pokojnina se odmeri od pokojninske osnove, izračunane na enak način, kot za odmero starostne pokojnine. V letu 2008 se pokojninsko osnovo praviloma izračuna na podlagi povprečnih mesečnih plač in zavarovalnih osnov, od katerih so bili plačani prispevki za to zavarovanje, iz katerihkoli najugodnejših zaporednih osemnajstih let zavarovanja od vključno leta 1970 dalje oziroma po pravilih, ki jih določa zakon.

Vdovska pokojnina
Za pridobitev pravice do vdovske pokojnine morajo biti izpolnjeni splošni in posebni pogoji. Splošni pogoji se nanašajo na umrlega zavarovanca ali uživalca določenih pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, posebni pa na vdovo oziroma vdovca.

Če je bil umrli zavarovanec, so pogoji na njegovi strani izpolnjeni, če je:
- dopolnil najmanj pet let zavarovalne dobe ali deset let pokojninske dobe ali
- izpolnjeval pogoje za pridobitev pravice do starostne ali invalidske pokojnine.
Če je bil umrli uživalec pravic, so pogoji na njegovi strani izpolnjeni, če je užival:
- starostno ali invalidsko pokojnino ali
- katero od pravic na podlagi invalidnosti.

Vdovsko pokojnino lahko uveljavi vdovec ali vdova umrlega zavarovanca:
-  če je do smrti zavarovanca, po katerem ji(mu) gre pravica, dopolnil(a) starost 53 let,
- če je bil(a) do zavarovančeve smrti popolnoma nezmožen(a) za delo ali je to postal(a) v enem letu po zavarovančevi smrti, ali
- če ji (mu) je po zavarovančevi smrti ostal otrok ali več otrok, ki imajo pravico do družinske pokojnine po umrlem zavarovancu, vdova oziroma vdovec pa ima do njih dolžnost preživljanja.

Družinska pokojnina
Splošni pogoj na strani umrlega so enaki kot za vdovsko pokojnino.
Pravico do družinske pokojnine pridobijo po smrti zavarovanca:
- otroci (zakonski ali nezakonski ter posvojenci),
- pastorki, vnuki in drugi otroci brez staršev, ki jih je zavarovanec preživljal,
- starši (oče in mati, očim in mačeha) in posvojitelji, ki jih je zavarovanec preživljal,
- bratje in sestre, ki jih je zavarovanec preživljal do svoje smrti in nimajo lastnih sredstev za preživljanje.

Otrok ima pravico do družinske pokojnine do dopolnjenega 15. leta starosti oziroma do konca šolanja (izkazuje s potrdilom o šolanju), vendar največ do dopolnjenega 26. leta starosti.
Otrok, ki je postal popolnoma nezmožen za delo do starosti, do katere mu je zagotovljena družinska pokojnina (do 15. leta) oziroma do konca šolanja (največ do dopolnjenega 26. leta), ima pravico do družinske pokojnine, dokler traja takšna nezmožnost.
Starši, ki jih je zavarovanec preživljal do svoje smrti, pridobijo pravico do družinske pokojnine, če so bili ob zavarovančevi smrti stari 58 let ali popolnoma nezmožni za delo. Bratje in sestre umrlega zavarovanca, ki jih je zavarovanec preživljal do svoje smrti, pridobijo pravico do družinske pokojnine, če izpolnjujejo pogoje, ki so določeni za otroke oziroma pogoje, ki so določeni za starše umrlega zavarovanca.

Odpravnina
Gre vdovi ali vdovcu, ki ni pokojninsko in invalidsko zavarovan. Višina odpravnine je šestmesečni znesek vdovske pokojnine, ki bi mu šla, če bi imel pravico do le-te.

Oskrbnina
Je pravica vdove ali vdovca po prenehanju izplačevanja odpravnine, pod pogojem, da se je v 30 dneh, ko je izgubil pravico do odpravnine, prijavil na zavodu za zaposlovanje in izpolnjuje premoženjske pogoje za pridobitev varstvenega dodatka. Višina znaša toliko, kot bi znašala vdovska pokojnina, a ne več kot 494,65 EUR.

Invalidnina
Invalidnina je mesečna denarna dajatev, ki jo lahko pridobi zavarovanec ali uživalec pokojnine zaradi telesne okvare, nastale med zavarovanjem ali v času uživanja pokojnine. Pravico do invalidnine pridobi zavarovanec za telesno okvaro, ki je posledica:
• poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, če znaša telesna okvara najmanj 30%, ne glede na dopolnjeno pokojninsko dobo;
• bolezni ali poškodbe izven dela, če znaša telesna okvara najmanj 50%, in če ima zavarovanec ob nastanku telesne okvare dopolnjeno pokojninsko dobo, ki je določena za pridobitev pravice do invalidske pokojnine, ne glede na to ali telesna okvara povzroča invalidnost ali ne.
Pravico do invalidnine pridobi zavarovanec ne glede na to, ali uživa kakšno drugo pravico po ZPIZ-1. Stopnje telesnih okvar ter odmero invalidnine določa zakon.

Mesečni pavšalni prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje, ki obsega zdravstvene storitve, povračilo potnih stroškov in pogrebnino in posmrtnino, pa znaša od 1.1.2009 dalje 4,27 EUR. Ta prispevek pa je obvezen.

Viri: Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (www.zpiz.si) in Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (www.zzzs.si)

Pripravili:
Bernarda Javornik, univ. dipl. inž. agr.   
Polona Starc, univ. dipl. prav.