5. 10. 2009; Setev ozimnih žit
Jesen je ponovno tukaj. To je čas spravila pridelkov in vseh sadov dela preko leta. Po spravilu poljščin iz njiv že kmalu sledi setev in zasnova novih posevkov ozimnih žit. Tako lahko že v začetku oktobra pričnemo s setvijo ozimin. Da bi zasnovali dobre posevke z ozimnimi žiti je najprej potrebno opraviti nekatera agrotehnična opravila, s katerimi odločilno vplivamo na to, kakšni bodo pogoji za čim kvalitetnejše in lepe posevke ozimnih žit.
Poglejte v rezultate regijskega poskusa, ki smo ga izvedli na območju zavoda: Ječmen pridelki 2009, Pšenica pridelki 2009, Kakovost pšenica 2008, Kakovost pšenica 2009.
Za pridelovanje ozimin so primerne površine, s katerih bomo predposevke pospravili vsaj do konca septembra, saj bomo le tako, v odvisnosti od vremenskih razmer, površine lahko primerno in pravočasno pripravili za setev. Že velikokrat se je zgodilo, da smo zaradi slabo planiranega kolobarja in vpliva slabega jesenskega vremena s pripravo tal in tako tudi s setvijo ozimnih žit zamujali. Za to je pomen kolobarja toliko večji in resni faktor, ki vpliva na uspešnost pridelavi ozimin. Ozimno žito naj ne pride na isto njivo pogosteje, kot vsako tretje leto.
Monokulturno pridelovanje večine ozimnih žit nam daje nižje pridelke in veliko težav zaradi večjega pojava škodljivih organizmov. Najboljši predposevek za ozimna žita so metuljnice (detelje, lucerna, grah,…..) in mešanice trav z deteljami. Dobri predposevki so tudi krompir, oljna ogrščica. Nekoliko slabši, ampak v praksi, kar pogosti predposevki, so posevki koruze, kjer je problematičen čas spravila, saj nam za pripravo tal za setev žit mnogokrat ostane premalo časa. V primeru da so ozimine posejane za koruzo je priporočljivo, da so bili posejani zgodnejši hibridi koruze za zrnje ali pa je bila na njivi koruza za silažo.
Zelo velik pomen je v skrbnem načrtovanju časa o pripravi setvišča in izbiri primernega tipa tal, kamor bomo sejali ozimna žita. V primeru setve ozimin na težja tla je zaželeno, da površino preorjemo vsaj 10-14 dni pred setvijo, v lahkih tleh 7-10 dni prej. V tem času se tla primerno sesedejo, tako da posejemo seme v sklenjena in strnjena tla .Orjemo od 18 do 25 cm globoko. Globina oranja je odvisna od lastnosti tal in globine živice, priporočljivo pa je, da površine ne orjemo leto za letom do iste globine. Brazde po oranju razrežemo z brano in večje grude razbijemo. Tik pred setvijo pa s predsetvenikom pripravimo še setveni sloj tal do drobno grudičaste strukture. Pri pripravi površine za setev ne smemo zanemariti tudi osnovnega gnojenja. V ta namen uporabimo podatke o založenosti tal iz analize tal, na osnovi katere se odločimo za količino in vrsto gnojila, ki ga bomo uporabili.
Ker cena mineralnih gnojil iz leta v leto raste, na kmetiji pa imamo običajno v jesenskem času na razpolago dovolj organskih gnojil, konkretno gnojevke, lahko nekaj dni pred setvijo površino pognojimo s približno 25 m3 goveje gnojevke na hektar. Priporočljiva je čimprejšnja zadelava gnojevke, saj tako zmanjšamo izgube hranil. Uporaba svežega hlevskega gnoja ni priporočljiva. Za jesensko gnojenje uporabimo mineralna gnojila z nižjo vsebnostjo dušika, kot so na primer NPK 0-18-18 (500 kg/ha), NPK 7-20-30 (400 kg/ha), NPK 8-26-26 (500 kg/ha) ali 6-12-24 (450 kg/ha). Dve tretjini gnojila zaorjemo, preostalo tretjino pa posujemo na brazdo pred brananjem oziroma ob predsetveni obdelavi tal. Za visoke in kakovostne pridelke pa v spomladanskem času ne smemo zanemariti dognojevanj z dušikom.
Z namenom, da po setvi dobimo dobro ukoreninjene in dovolj razvite rastline za prezimitev, ki bodo ob žetvi dale optimalno število klasov, s primerno visokim in kakovostnim pridelkom moramo setev opraviti pravočasno, posejati pa moramo dovolj semena sorte ozimne pšenice, ječmena, rži ali tritikale, ki je primerna za neko območje Slovenije. Setev ozimin je tako v osrednejm delu Slovenije potrebno opraviti v času med 1. in 25. oktobrom, upoštevati pa moramo optimalne roke za posamezne sorte. Prezgodnje in prepozne setve imajo za posledico nižje pridelke. Ozimna pšenica mora v zimo v razvojnem stadiju začetka razraščanja, saj bo na tak način posevek najlažje in najbolje prezimil. Primeren čas setve ozimin privede posejano seme do kvalitetno oblikovanega razrastišča, od katerega je odvisna dobra oziroma slabša odpornost žitne rastline, ko nastopijo nizke temperature. Ozimna pšenica, ki jo posejemo v optimalnem času se bo razraščala že v jeseni. Rastoče pšenične rastline bodo razvile sekundarni koreninski sistem in akumulirale dušik, ki jim je na voljo v vrhnjem sloju tal ter na takšen način preprečilo izpiranje dušika v podtalje ter ob primerni tehniki pridelave v poletnem času potem dajala tudi višje pridelke zlatega zrnja. Setev ozimnega ječmena opravimo vsaj teden dni prej kot ozimne pšenice, rž in tritikalo pa vsaj 10 dni pred pšenico.
Natančno količino potrebnega semena določimo glede na priporočeno gostoto po posameznih sortah, ki jo bomo sejali in na podlagi kakovostnega razreda, ki je določen s čistočo, absolutno težo in kalivostjo, kar na naših kmetijah pogosto pozabljamo in se še vedno držimo splošnih količin za setev: 180 – 300 kg semena ozimne pšenica na hektar, 150-210 kg semena ozimnega ječmena na hektar, 120-150 kg semena ozimne rži na hektar in 180-220 kg semena tritikale na hektar.
Ker se na tržišču pojavljajo vedno nove sorte in jih je vedno več, je pomembno, da vemo kakšno gostoto zahteva določena sorta, saj je to eden izmed odločilnih faktorjev, ki vplivajo na višino pridelka žit. Setev opravimo z žitno sejalnico na globino do 4 cm, pri tem velja pravilo, da v težkih tleh sejemo plitveje, v lažjih pa globlje. V takem primeru se bo na žitni rastlini razrastišče oblikovalo 1 do 2 cm pod površino tal, kar mu bo dajalo zaščito pred nizkimi zimskimi temperaturami in bo omogočilo dobro prezimitev posevkov ozimin.
Posebnosti ob setvi letošnjih posevkov žit
Ob vseh zgoraj obravnavanih zahtevah ob setvi ozimnih žit, pozivamo vse pridelovalce ozimnih žit (pšenice, ječmena, tritikale, rži, ovsa), da so zaradi specifičnih pridelovalnih razmer v poletnem času (deževje), v jeseni 2009 ob setvi še posebej pozorni na naslednje ukrepe pred in ob setvi.
- Za setev prednostno uporabljajte uradno potrjen oziroma certificiran semenski material, kjer je zagotovljena visoka kalivost, sortna pristnost in čistost, ustrezno zdravstveno stanje, odsotnost plevelov in drugih primesi. Le certificirano seme vam omogoča natančno setev, hiter in enakomeren vznik, rast in razvoj posevkov, ki veliko bolje kljubujejo spremenljivim vremenskim razmeram preko zime in zgodnje pomladi.
- Setev izvedite pravočasno v optimalnih terminih setve, kjer je priporočljivo ozimni ječmen posejati po 5.10. in ozimno pšenico v času od 10. do 20. oktobra. Pri setvi priporočamo, da ne prehitevate in žit ne sejete prezgodaj.
- Natančno upoštevajte navodila o priporočljivi količini kaljivih semen na hektar oz. porabi semena v kg/ha glede na sortne značilnosti, kot jih priporočajo semenarske hiše.
- Vedite, da je zaradi letošnjih specifičnih vremenskih pogojev v času dozorevanja žit (obilno deževje in vlaga) le to povzročilo izredno slabe parametre v kakovosti pridelanega zrnja žit. Predvsem je letošnje zrnje v mnogih primerih kalilo že v klasu in je sedaj zelo slabo kalivo, zrnje je tudi okuženo z glivičnimi boleznimi (npr. fuzariozami), kar je predvsem pomembno za vse tiste poljedelce, ki se boste odločali za setev doma pridelanih žit. V takšnih primerih vam priporočamo pred setvijo opraviti test kalivosti s katerim preverite dejanski odstotek kalivosti zrnja ozimin, ki bi jih želeli sejati v letošnji setvi.
- Za pridelavo izberite za vaše območje primerno sorto ozimnih žit. V ta namen lahko uporabite podatke, ki smo jih za območje KGZS – Zavoda Celje za vas pridobili s pomočjo poskusa z ozimnimi žiti in vam zato priporočamo izbirati med sortami ozimin, ki so bile vključene v poskus z ozimnimi žitih za leto 2008 in 2009. (Poglejte v rezultate poskusov: Ječmen pridelki 2009, Pšenica pridelki 2009, Kakovost pšenica 2008, Kakovost pšenica 2009.)
- Vsi poljedelci vključeni v integrirano pridelavo poljščin (IPL) so dolžni upoštevati prepoved, da je za setev prepovedano uporabljati seme, ki ne ustreza predpisom o zdravstvenem varstvu rastlin. Istočasno naj vsi IPL pridelovalci upoštevajo tudi priporočilo, da se za setev priporoča uporaba uradno potrjenega (certificiranega) semena.
Kljub vsemu naj ob tem času setve ozimnih žit velja ljudski pregovor, ki pravi: »Kakor boš sejal, tako boš žel!«. Glede na opisane nastale pridelovalne razmere bi temu pregovoru danes bilo potrebno nameniti še posebno oziroma bistveno večjo pozornost. Za količinsko in kakovostno primeren pridelek ozimnega žita je pravočasna in kakovostna priprava setvišča, čas in način setev ter izbira ustrezne sorte nujen predpogoj za uspeh. Po zimskem premoru bo sledila nadaljnja in ustrezna oskrba posevkov žit to je varstvo pred pleveli, boleznimi in škodljivci ter primerno dognojevanje posevkov z dušikom, da sami sebi ne bi povzročili gospodarske škode, kot posledica zanemarjanja ali le polovičnega izvajanja potrebnih agrotehničnih ukrepov.
Igor ŠKERBOT, univ. dipl .inž. agr.,
Svetovalec specialist II
(za poljedelstvo, vrtnarstvo in okrasne rastline)