6.7.2010, RADIČ PREKO CELEGA LETA

Radič je prezimno trdna zelenjadnica, ki pa jo v glavnem gojimo kot enoletnico. Pridelujemo ga za uporabo v jesensko zimskem času, v nekaterih delih Slovenije pa je poznana tudi pridelava preko celega leta in tudi v poletju.

Radič je zelo uporabna solatnica, ki jo gojimo zaradi raznobarvnih okusnih listov. Je v  botaničnem sorodstvu z endivijo in cikorijo, ki jim je skupna lastnost bolj ali manj grenek okus, ki ga daje saharid - intibin, ki je zelo dober naravni pripomoček pri čiščenju človeškega organizma. Prehranski strokovnjaki ga zelo priporočajo vključevati v prehrano tudi vsem diabetikom, saj znižuje delež sladkorja v krvi. Poleg intibina radičevi listi vsebujejo tudi karotin, vitamin B1 in B2, vitamin C, kalcij, železo, kalij, fosfor in magnezij.
Radič je v vrtnarski pridelavi razširjena solatnica tudi pri nas, sicer pa je zelo dobro poznana in pridelovana zelenjadnica sredozemskih držav. Poznane so številne italijanske kot tudi nekatere slovenske sorte radiča. Tako so v širši pridelavi poznane naslednje sorte radiča: Palla Rosa, Treviški, Verona, Tržaški solatnik, Castelfranco, Monivip, Anivip in mnoge druge.

Radič je toplotno nezahtevna rastlina, ki ji najbolj ugaja zmerno podnebje in raste skoraj povsod, tudi po Sloveniji. Tako najbolje uspeva na sončnih in toplih legah, kot tudi v sušnih ali mokrih rastnih pogojih. V ta namen tako ustrezne vrste in sorte radiča sejemo v setvenico ali sadimo vzgojene sadike s koreninsko grudo tudi v poletnem obdobju.  Na radič lahko vpliva nekaj dnevno daljše vroče obdobje s temperaturami nad 30°C  in ga malo zaustavi v rasti in razvoju listov, rozet in glav. Radič tudi glede tal ni preveč izbirčna in zahtevna solatnica, ker s svojim globokim koreninskim sistemom uspeva tako na lažjih kot bolj težkih tleh. Ker lahko za poletne termine sadike radiča sadimo že v drugi polovici maja in ga sejemo že od pomladi dalje preko celega leta, je najbolje radič posaditi ali sejati za vrtninami, ki smo jih gnojili s hlevskim gnojem ali pa tik pred setvijo zadelamo kakšno drugo organsko ali mineralno gnojilo v količinah, ki jih predvidevajo potrebe radiča na podlagi opravljene kemijske analize tal. Sicer pa radič sejemo in kasneje presajamo vzgojene sadike s koreninsko grudo v juniju in juliju in ga imamo tako za potrebe pridelave v poznem poletju, jeseni, pozni jeseni in tudi pozimi.
Za poletne dneve je najbolje od radičev že spomladi zasnovati posevek radiča solatnika. Tako lahko uporabimo solatnik, kjer uživamo mlade, nežne liste, ki jih dajejo sorte kot sta Tržaški in Goriški solatnik. Radič solatnik lahko sejemo plitvo v vrste ali povprek na gredico. Pri tem porabimo do 10 g semena/m2. Prvi mladi listi  so za rezanje primerni že po dobrem mesecu dni. Če želimo uživati sveže in mlade liste jih redno režemo v 10 do 14 dnevnih presledkih. Po vsakem rezanju je gredico priporočljivo zaliti in tako omogočiti ponovno ozelenitev z mladimi novimi listi. Pri tem velja priporočilo, da je ob optimalni gostoti solatnika za 4 člansko družino dovolj že dober kvadratni meter posejane površin, ki pa jo režemo postopoma, da bo v več terminih rezanja na voljo čim več dovolj mladih in okusnih listov solatnika.
Na takšen način bomo preko poletja imeli na voljo vedno mlade, sveže in osvežilne liste, ki še ne bodo grenki in tudi ne kosmati dokler so mladi. Takšen radič solatnik je v poletju odličen vir dragocenih vlaknin in provitamina A, ki je pomemben za vid. Mnogi mlade liste solatnika pomešajo s korenčkom in zeleno ter iz teh vrtnin stiskajo dragocen zelenjavni sok, ki ga je priporočljivo spiti pol litra vsak dan. To bo dober pripomoček pri izboljšavi vida in prava vitaminska tableta za dnevne potrebe človekovega telesa po nekaterih vitaminih.
Tržaški solatnik je prezimna sorta radiča, ki jo lahko v jeseni na rahlo ogrnemo in malo zasujemo s tanko plastjo zemlje, da nam bo potem v zgodnji pomladi na voljo za vsaj še eno rezanje. 
Pri vsem tem ne smemo pozabiti in poskrbeti za sajenje pozno poletnih in jesenskih sort, ki nam bodo dajale pridelke v obliki čvrstih za radič značilnih glav, bodisi okroglih oblik kot je »Palla Rosa« ali visokih štruc sladkornega radiča »Pan di zucchero«.  V tem primeru lahko že od konca maja dalje zasnujemo vzgojo sadik v gojitvenih ploščah, v katerih s kakovostnim substratom kupljenim semenom ponudimo dobre rastne pogoje in možnost za hiter vznik ter nadaljnjo rast do razvitja 4 do 6 listov, ko bodo sadike primerne za presajanje na stalno mesto na prosto. Pri tem vseskozi pazimo na ustrezno vlago setvenega substrata, da nam sadike zaradi premalo vlage ne bi propadle. Za takšno setev so primerne mnoge sorte radiča kot so »Verona«, »Castelfranco«, »Pan di zucchero«, »Palla Rosa« in druge. Po presajanju bodo te sorte radiča oblikovale glave v poznem poletju in jeseni in bodo primerne za spravilo od septembra dalje in vse do zime, odvisno pač od tega kdaj smo jih posadili na stalno mesto.
Pri tem velja le ločiti med prezimnimi in neprezimnimi sortami, ki jih je priporočljivo saditi na večje vrstne in medvrstne razdalje. A do takrat je pred nami še celo poletje, ko vam priporočam v svoj jedilnik čim večkrat vključiti tudi sveže, mlade in prijetno liste prijetno grenkega poletnega radiča solatnika.

Igor ŠKERBOT, univ. dipl .inž. agr., svetovalec specialist II,  (za poljedelstvo, vrtnarstvo in okrasne rastline)