Dodajanje vrednosti travniškim sadovnjakom

Kratka zgodovina in namen projekta

Travniški sadovnjaki predstavljajo na območju LAS Od Pohorja do Bohorja, ki pokriva območje občin Dobje, Dobrna, Oplotnica, Slovenske Konjice, Šentjur, Zreče in Vitanje,  kar 6 % vseh kmetijskih površin, kar je več od slovenskega povprečja in dajejo pokrajini od Pohorja do Bohorja svojevrstenpečat.  S projektom smo želeli seznaniti prebivalce tega območja o pomenu naravno pridelanega sadja v prehrani ter jih usposobiti za vzdrževanje in povečevanje gospodarske rabe travniških sadovnjakov, ob enem pa pridobiti kvalitetne lokalne izdelke iz sadja in ustvariti na kmetijah nova delovna mesta iz naslova opravljanja dopolnilne dejavnosti predelava sadja.

 

Do sedaj se na območju LAS Od Pohorja do Bohorja tako celovita dejavnost, povezana s travniškimi sadovnjaki, še ni izvajala. Izvajala so se že posamezna izobraževanja s področja predelave sadja, niso pa izobraževanja bila podprta z motivacijskimi ter kulinaričnimi delavnicami ter ostalimi promocijskimi aktivnostmi (predavanja, posvet, predstavitev na sejmu, na občinskih prireditvah, v medijih).

 

Projekt je zajel tako sajenje, nego in oskrbo travniških sadovnjakov, kot tudi predelavo sadja v najrazličnejše izdelke (sadno vino, sok, kis, žganje, sušenje in konzerviranje sadja), uporabo sadja v vsakdanji prehrani, ocenjevanje izdelkov za doseganje čim boljše kvalitete le-teh, ob vsem tem pa tudi pogoje za registracijo dopolnilne dejavnosti predelava sadja na kmetiji , z namenom ustvarjanja novih delovnih mest in s tem dodatnega vira dohodka na kmetijah.

 

Nosilec projekta in partnerji

Nosilec projekta je bil KGZS – Zavod Celje, sodelovalo pa je tudi 8 partnerjev: Srednja poklicna in strokovna šola Šentjur, Društvo kmetic Mavrica, Društvo kmetic Zarja, Društvo kmetic Lipa, Društvo kmečkih žena Oplotnica, Društvo podeželske mladine Šentjur, Turistično društvo Dobrna – sekcija aktiv kmečkih žena ter Razvojna agencija Kozjansko.

Vsi, ki smo pri izvedbi projekta sodelovali, smo sledili skupnemu cilju: ohraniti bogastvo travniških sadovnjakov na našem območju in spodbuditi k zasajevanju novih.

 

Glavne dejavnosti

S projektnimi aktivnostmi smo pričeli oktobra, ko so na Srednji poklicni in strokovni šole Šentjur v okviru  100-letnice delovanja postavili bogato razstavo starih sort sadja. V zimskihmesecih so sodelavci šentjurske šole izvajali številne delavnice predelave sadja in predavanja, zaposleni na KGZS – Zavodu CE pa v vsaki sodelujoči občini po enkrat predstavili način rezi in vzdrževanja travniškega sadovnjaka. Razvojna agencija Kozjansko je poskrbela, da imajo danes v vsaki od občin po en vzorčni travniški sadovnjak, kjer lahko vsak zainteresirani pogleda, kako, kam in kaj saditi, kako negovati, da bo uspeh zagotovljen. Sledila je prijava sadnih izdelkov na ocenjevanje Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju, v poletnih mesecih pa smo pa občinah izvajali predstavitev projekta, ki smo jo vključili v najpomembnejše občinske prireditve. Konec maja smo udeležence delavnic predelave popeljali na Koroško, kjer  že marsikatera kmetija uspešno trži svoje travniške sadovnjake na ta ali oni način. Članice partnerskih društev kmetic so prispevale recepte za zgoščenko in knjižico, ki je izšla konec poletja,  še topla je bila ponujena obiskovalcem sejma AGRA v Gornji Radgoni, kjer je bilo vse v znamenju travniških sadovnjakov. Septembra 2011 so bile aktivnosti zaključene, še zdaleč pa ni bilo končano naše delo s sadovnjaki in njihovimi lastniki.

Glavne aktivnosti projekta so torej bile:

- priprava  in organizacija razstave starih sort sadja iz travniških sadovnjakov ob 100-obletnici Srednje poklicne in strokovne šole Šentjur

- izvedba dveh predavanj z dvema vsebinskima sklopoma: 1. Vpliv (neškropljenega) sadja in sadnih izdelkov v prehrani in 2. Obnova in vzdrževanje travniških sadovnjakov, pogoji za registracijo dopolnilne dejavnosti predelave sadja, podpora trženju izdelkov,

- izvedba prikazov (demonstracija) rezi starih jablan in sajenje visokodebelnih dreves, v vsaki od občin (7) smo izvedli en prikaz;

- izvedba  delavnic predelave sadja z vsebinskimi sklopi: sok, kis, sadno vino, žganje, sušenje sadja ter konzerviranje sadja; vsak vsebinski sklop smo izvedli dvakrat, torej je bilo skupno izvedenih 12 delavnic.

- sodelovanje na državnem ocenjevanju na prireditvi Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju s 67 sadnimi izdelki, največ je bilo sadnih žganj, pa tudi nekaj sokov, sadnih vin,  kisov, marmelad ter sadni kruh;

- zasaditev sedmih vzorčnih travniških sadovnjakov s posaditvijo sadik visokodebelnih dreves, po enega v vsaki občini;

- izvedba dveh prikazov (usposabljanj) uporabe sadja pri peki za povečanje pestrosti uporabe sadja iz travniških sadovnjakov v kulinariki;

- organizacija strokovne ekskurzije na Koroško z ogledi primerov dobrih praks;

- izdelava zgoščenke s  30 recepti jedi iz starih sort sadja in

- izdelava 500 knjižic s  30 recepti jedi iz starih sort sadja.

 

Z namenom promocije smo na osmih pomembnejših občinskih prireditvah  v občinah LAS postavili razstavo izdelkov in jedi iz sadja travniških sadovnjakov, v ta namen smo pripravili plakat in pregledno mapo s fotografijami, ki so nastale pri že izvedenih aktivnostih (delavnicah, prikazih rezi,…), s čimer smo zainteresiranim želeli pokazati, kaj smo v okviru projekta počeli in kaj je njegovo bistvo.

Pripravili smo tudi 12prispevkov, ki so bili v času izvajanja projekta objavljeni v lokalnih časopisih, ter 2 radijska prispevka (Radio Rogla).

Projekt se je promoviral z enotno in celostno predstavitvijo sedmih občin LAS na 49. Mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni v stilu domačega jabolka iz visokodebelnega sadovnjaka. V promocijski namen so se uporabljali sadni izdelki z območja LAS, ki so bili ocenjeni z zlatim, srebrnim ali bronastim priznanjem na prireditvi Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju.

 

Dejanski dosežki in rezultati

- izvedena je bila bogata razstava starih sort sadja iz travniških sadovnjakov ob 100-obletnici Srednje poklicne in strokovne šole Šentjur;

 

 - izvedena so bila štiri (4) predavanja na dve temi:  Prvi sklop se imenuje »Vpliv (neškropljenega) sadja in sadnih izdelkov v prehrani«. Drugi sklop je »Obnova in vzdrževanje travniških sadovnjakov, pogoji za registracijo dopolnilne dejavnosti predelave sadja, trženje produktov«;

- izvedenih je bilo sedem (7) prikazov rezi starih jablan in sajenje visokodebelnih dreves, na 7 lokacijah (v vsaki občini) smo izvedli praktičen prikaz  rezi in sajenja v travniškem sadovnjaku;

 

- izvedenih je bilo 12 delavnic na temo predelave sadja s šestimi vsebinskimi sklopi: kis, sok, žganje, sadno vino, sušenje in uporaba sadja pri kuhanju), na dveh lokacijah: 6 krat v Šentjurju in 6 krat na območju občin Slovenske Konjice (1), Vitanje(1), Zreče (1), Oplotnica (3); skupno se je delavnic udeležilo105 udeležencev, kar je precej več od planiranih 60.

 

- izvedli smo 2 delavnici uporabe sadja pri peki za povečanje pestrosti uporabe sadja iz travniških sadovnjakov v kulinariki, ena delavnica v Šolskem centru Šentjur in ena na območju občine Dobrna; delavnic se je udeležilo 25 udeležencev.

 

- na prireditvi Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju je bilo ocenjenih 67 sadnih izdelkov (žganja, marmelade, sokovi, sadjevci, kisi, sadni kruhi),

 

- zasajenih je bilo sedem (7) travniški sadovnjakov s posaditvijo 120 novih sadik visokodebelnih dreves v teh travniških sadovnjakih; v vsaki občini so tako pridobili en vzorčni/učni travniški sadovnjak;

 

- izvedena je bila strokovna ekskurzija na Koroško z ogledi štirih (4) primerov dobrih praks ,

 

- izdelana je bila zgoščenka s 30 recepti jedi iz starih sort sadja,

 

- natisnili smo 500 knjižic s 30 recepti jedi iz starih sort sadja,

 

- izvedena je bila promocija projekta na sejmu AGRA 2011, na osmih (8) prireditvah v občinah LAS, z osveščevalno promocijskimi dogodki kot so predavanja, posvet, v medijih.

 

 

Trajanje

Projekt je trajal od 1. septembra 2010 do 15. septembra 2011. Izvajal se je na območju Občin Dobje, Dobrna, Oplotnica, Slovenske Konjice, Šentjur, Zreče in Vitanje.

 

Proračun

Skupna vrednost projekta je 21.712,62 EUR, od tega prispeva Leader11.984,62 EUR(sredstva EU in Slovenije) in omenjene občine skupaj 9.728,00EUR.

 

Nosilec projekta:KGZS – Zavod CE, Izpostavi Slovenske Konjice in Šentjur

Vodja projekta: Andreja Marguč Kavc

Tel.: 03 759 18 55

Fax: 03 759 18 56

andreja.marguc-kavc@ce.kgzs.si

 

LOKALNA AKCIJSKA SKUPINA

»OD POHORJA DO BOHORJA«