6. 8. 2009; Ekološka reja živali v poletnih mesecih
Glavna skrb v poletnih mesecih, je poleg zagotavljanja kvalitetne paše, tudi zadostna oskrba živali z vodo in minerali.
Tako moramo živalim na paši zagotoviti zadostne količine vode primerne kakovosti, ki naj bo živalim ves čas paše na voljo. S tem se bomo izognili težavam (trenja med živali pri kratkotrajnem napajanju, zmanjšana proizvodna sposobnost živali, poškodbe, ..), ki bi nastopile, pri omejenem zagotavljanju vode. Pri mineralno vitaminskih mešanicah pazimo, da dokupimo le tiste, ki so dovoljene za ekološko kmetovanje. Tako lahko kupite mineralno vitaminske mešanice, ki so uvrščene v katalog dovoljenih sredstev za ekološko kmetovanje, sicer pa je najbolje, da pred nakupom pridobite informacijo o ustreznosti posamezne mineralno vitaminske mešanice.
V pašni sezoni ne pozabimo na redno spremljanje zdravstvenega stanja živali. To lahko dosežemo z dnevnim obiskom črede in opazovanjem glavnih vidnih delov živali, na katerih se najprej pokažejo znaki raznih obolenj. Tako npr. opazujemo kožo in dlako, kondicijo živali, temperament, sledenje čredi, itd.). Takoj ko opazimo odstopanja od običajnega obnašanja živali, moramo natančno preveriti ali izhajajo iz fizioloških vzrokov živali (pojatev, itd.) ali so odraz bolezenskega stanja. Tako na paši lahko nastanejo različne zastrupitve z rastlinami, večje invazije parazitov, ki zahtevajo ustrezno ukrepanje rejca. Obolele živali boste spoznali po slabi kondiciji, zaostajanju za čredo, živali so brez temperamenta, če prihaja do izgube krvi so vidne sluznice blede, pojavljajo se driske, itd.
Vzdrževanje travne ruše – V času paše ne pozabimo na skrb za travno rušo na pašnikih. Tako je nujno, da po prestavitvi živali v sledečo čredinko, pašne ostanke pokosite in to obvezno pred semenenjem. Ne čakajmo na konec sezone, saj bodo do takrat vse rastline, ki jih živali ne želijo pojesti tudi semenile in povečale delež v travni ruši. S košnjo in odstranitvijo nezaželenih rastlin na pašniku boste preprečili njihovo širjenje in tako imenovano zapleveljenje pašnika. Najboljša je izmenična košnja in paša.
V povezavi z vzdrževanjem optimalne rodovitnosti tal svetujem tudi, da na določenih delih površin opravite analizo zemlje in s pomočjo svetovalca izdelate gnojilni načrt. S tem boste lahko vsako leto računali na primeren pridelek zelinja. Analizo je priporočljivo opraviti po preteku pet letnega obdobja. Pri sestavi gnojilnega načrta moramo v ekološki pridelavi upoštevati le dovoljena mineralna gnojila in seveda na kmetiji pridelana organska gnojila. V praksi ugotavljam predvsem slabo založenost travnih in pašnih površin s fosforjem, kar se odraža predvsem v zmanjšanem pridelku in slabši kvaliteti travne ruše (metuljnice so zastopane v zelo majhnih deležih v travni ruši).
Priprava na vhlevitev živali (PROSTA/vezana reja) – Z zaključkom pašne sezone bomo tudi na ekoloških kmetijah živali ponovno vhlevili v hlev, kjer jih bomo oskrbovali v zimskem obdobju. Tako bi morali na ekološki kmetiji v vizijo za prihodnje vključiti tudi preusmeritev iz vezane v prosto rejo v zimskem obdobju, zaradi številnih prednosti, ki jih prosta reja prinaša, tako rejcu, kot tudi živalim. V novem pravilniku o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil (osnutek) bo tudi opredeljena definicija male kmetije. Vse kmetije, ki boste pod definirano mejo, boste v prihodnje še vedno lahko v zimskem času privezovale živali, s tem da bo živalim omogočena časovno razporejena uporaba izpusta. Na kmetijah, ki ne bodo uredile proste reje v zimskem času in bodo definirane kot majhne kmetije bo izračunan indeks ustreznosti živali, ki bo moral dosegati 24 točk. Vsekakor svetujem vsem, ki še niste uredili proste reje, da obiščete katero od kmetij, ki so že prešle na sistem proste reje in imajo ustrezno tehnologijo in spoznate prednosti omenjenega sistema. V kolikor bi se odločili za preusmeritev, pa vam svetujem, da se posvetujete s specialistom za gradnje hlevov pri območnih kmetijsko gozdarskih zavodih, ki vam bodo svetovali ustrezno gradnjo, pripravili idejno skico preusmeritve, saj nepravilno dimenzionirani hlevi lahko pomenijo velike težave v času proste reje, oziroma reje v hlevu.
Dokup konvencionalne krme - Počasi se izteka tudi prvo obdobje uporabe krme konvencionalnega izvora pri prašičih in perutnini. Tako je do 31.12.2009 dovoljeno za prašiče in kokoši uporabljati 10% konvencionalne krme v obroku živali, od 1. januarja 2010 do 31. decembra 2011 pa bo dovoljeno uporabljati le 5% krme konvencionalnega izvora. Pri dokupu krme v okviru omenjenih odstotkov vedno preglejte deklaracije, saj krma ne sme vsebovati produktov gensko spremenjenih rastlin.
Mitja Zupančič, univ. dipl. inž.zoot.
Svetovalec specialist II, za ekološko kmetovanje
