7. 8. 2009; Hrušev ožig
Hrušev ožig, ki ga povzroča bakterija Erwinia amylovora, je karantenska bolezen z eksplozivno sposobnostjo okuževanja. Bakterijo prenašajo dež, veter in žuželke. Po nasadih lahko okužbo prenašamo tudi z orodji za obrezovanje, stroji, obleko in obutvijo…Na velike razdalje pa bakterijo prenaša v glavnem človek z okuženim sadilnim materialom in embalažo.
Najpomembnejše gostiteljske rastline bakterije Erwinia amylovora so jablana (Malus Mill.), hruška (Pyrus L.), nešplja (Mespilus L.), kutina (Cydonia Mill.), skorš in jerebika (Sorbus L.), japonska kutina (Chaenomeles Lindl.), panešplja (Cotoneaster), glog (Crataegus L.), japonska nešplja (Eriobotrya Lindl.), ognjeni trn (Pyrachanta Roem.), stranvezija (Stranvaesia Lindl.) in fotinija (Photinia).
Znamenja okužbe se lahko pokažejo že spomladi, ko v toplem in vlažnem vremenu začne iz obolelega tkiva teči mlečno bel izcedek, ki vsebuje milijone bakterij. Le-te pa se z vetrom, dežnimi kapljicami in žuželkami prenesejo na cvetove ali na rane in listne reže. Okuženi cvetovi imajo najprej voden videz, nato ovenijo, postanejo rjavi in se posušijo. Vršiček poganjka se kljukasto ukrivi navzdol (kot pastirska palica). Prizadeti poganjki, vejice in večje veje skupaj z listjem so videti, kot da jih je ožgal plamen (listi na poganjku venijo in se sušijo, pri jablani postanejo temno rjavi in pri hruški črni). Značilno je tudi odmiranje plodov, ki se zgrbančijo, potemnijo in posušijo. Posušeni cvetovi, listi in mladi plodovi običajno ne odpadejo, ampak ostanejo na rastlini tudi pozimi.
Leta 2003 je bila prisotnost te bolezni na našem območju prvič potrjena, v kraju Črnova pri Velenju. V naslednjih letih smo bolezenska znamenja našli na številnih jablanah in hruškah na območju Zgornje Savinjske doline, Šaleške doline, Koroške in v Spodnji Savinjski dolini.
Ob izbruhu bolezni nastaja velika gospodarska škoda, saj bolezen uničuje pridelek v tekočem letu, posamezne rastline in cele nasade. Zato pozivamo vse lastniki sadnih, okrasnih in gozdnih rastlin (jerebika, skorš, mokovec, šmarna hrušica ) na okuženih območjih, kjer se je hrušev ožig ustalil, da upoštevajo ukrepe obvladovanja hruševega ožiga. Za začetek je potrebno rastline in drevesa opazovati in se vsaj vsakih 14 dni sprehoditi po sadovnjaku. Če opazimo obolele rastline, moramo poskrbeti da se okužba ne bo širila. V suhem vremenu izrežemo vse obolele poganjke najmanj 0,5 m od prizadetega mesta v zdrav les, še bolje 2 do 3 kratno dolžino prizadetega dela. Ob rezanju je potrebno škarje in žage sproti razkuževati (virkon, 10 % varekina, 70 % alkohol,…) ali ožigati in razkužiti tudi rane v lesu. Izrezane veje previdno izvlečemo iz krošnje, da se prepreči širjenje okužb, ali jih izrežemo neposredno v vrečo in takoj uničimo, čim bližje mestu okužbe. Po končanem delu razkužimo orodje, roke čevlje in operemo obleko. Okužene rastline označimo in še pozorneje opazujemo. O izvedenih ukrepih obvestimo pristojnega fitosanitarnega inšpektorja in si zapišemo kdaj smo izrezovali, na katerem drevesu in morebitno uporabo fitofarmacevtskega sredstva.
V aktivnih žariščih in na območjih, kjer prisotnost hruševega ožiga še ni bila potrjena, pa je še vedno potrebno ob sumu na hrušev ožig na gostiteljskih rastlinah o tem obvestiti pristojno fitosanitarno inšpekcijo (FSI Celje, tel.št. 03 425 27 60) ali javno službo zdravstvenega varstva rastlin (IHPS). Prijavo lahko lastnik opravi tudi preko dežurne GSM številke fitosanitarne uprave (041 354 405). V najkrajšem možnem času se bo na mestu suma okužbe s hruševim ožigom oglasil pristojni inšpektor ali pooblaščena oseba, po potrebi odvzel vzorec in odredil nadaljnje ukrepanje. Po pomoč se lahko obrnete tudi na območno kmetijsko svetovalno službo.
Dodatne informacije o žariščih, statusu posameznega območja, bolezni sami,… so dostopne tudi na spletnem naslovu:
http://www.furs.si/svn/zvr/hr_ozig.asp
Vsako zavlačevanje lahko stanje le poslabša in zato v primeru, da opazite sumljiva znamenja z ukrepanjem ne odlašajte – ukrepajte takoj in pri tem na pozabite na izvajanje higienskih ukrepov in obveščanje!
Pripravila: Iris Škerbot, univ. dipl. inž. agr.
svetovalec specialist II, za področje varstva rastlin
