Priročnik je brezplačen, dobite ga pri kmetijskih svetovalcih na izpostavah zavoda.

*******************************************************

Možnosti je veliko, poiščimo pravo

Kmetiji, ki z obstoječo proizvodnjo ne dosega zadovoljivega dohodka, dopolnilne dejavnosti pomagajo zagotoviti dodatni dohodek, pri čemer izkoristimo razpoložljiva znanja in spretnosti ljudi, naravne pogoje, razpoložljive prostore, kmetijske pridelke in gozdne sortimente ter razpoložljivo opremo in stroje.
Zakon o kmetijstvu (Uradni list RS št. 45/08) dopolnilno dejavnost na kmetiji opredeljuje kot s kmetijstvom oziroma gozdarstvom povezano dejavnost, ki omogoča kmetiji boljšo rabo njenih proizvodnih zmogljivosti ter delovne sile članov kmetije in zaposlenih na kmetiji.

Vrste dopolnilnih dejavnosti na kmetiji
Med dopolnilne dejavnosti na kmetiji spadajo:
1.  predelava kmetijskih pridelkov, medu in čebeljih izdelkov, zelišč, gozdnih sadežev, gob in gozdnih sortimentov;
2. prodaja:
- kmetijskih pridelkov z drugih kmetij in izdelkov, ki jih druga kmetija proizvaja v skladu s predpisi o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji,
- drugje proizvedenih izdelkov iz lastnih surovin;
3. turizem na kmetiji:
-  gostinska dejavnost,
-  negostinska dejavnost;
4. dejavnost, povezana s tradicionalnimi znanji na kmetiji, storitve oziroma izdelki (npr: oglarstvo, tradicionalno krovstvo s slamo, skodlami in skriljem, peka v kmečki peči, izdelava drobnih galanterijskih izdelkov iz lesa, zbirke, izdelava podkev, podkovno kovaštvo, tradicionalni izdelki iz zelišč in dišavnic);
5. pridobivanje in prodaja energije iz obnovljivih virov;
6. storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo, opremo, orodji in živalmi ter oddaja le-teh v najem;
7. izobraževanje na kmetijah, povezano s kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnostjo na kmetiji;
8. zbiranje in kompostiranje organskih snovi;
9. ribogojstvo in predelava sladkovodnih rib;
10. aranžiranje ter izdelava vencev, šopkov ipd. iz lastnega cvetja in drugih okrasnih rastlin.

Vse dopolnilne dejavnosti so omejene z dohodkom
Za vse dopolnilne dejavnosti velja, da dohodek iz dopolnilnih dejavnosti na člana kmetije ne sme presegati 1,5 povprečne letne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji v preteklem letu, v območjih  z omejenimi možnostmi pa ne sme presegati tri povprečne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji v preteklem letu.
Za člane kmetije se štejejo fizične osebe, ki so člani gospodinjstva po predpisih o prijavi prebivališča in so starejši od 15 let.

Kot dohodek iz dopolnilne dejavnosti se šteje dobiček, brez znižanj, povečanj in davčnih olajšav, ugotovljen kot razlika med davčno priznanimi prihodki in odhodki, kakor je izkazan v davčnem obračunu akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti. Kadar se davčna osnova od dohodka iz dopolnilne dejavnosti ugotavlja z upoštevanjem normiranih odhodkov, se kot dohodek iz dopolnilne dejavnosti šteje dobiček dopolnilne dejavnosti, ugotovljen na podlagi podatkov iz odločbe o odmeri dohodnine.

Kadar nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji poleg dopolnilne dejavnosti opravlja tudi druge kmetijske ali s kmetijstvom nepovezane dejavnosti in se zanje skupaj ugotavlja davčna osnova, se kot dohodek dopolnilne dejavnosti  šteje delež dobička, ki pripada dopolnilni dejavnosti.
Delež dobička, ki pripada dopolnilni dejavnosti, se določi v višini deleža prihodka dopolnilne dejavnosti glede na celotni prihodek dejavnosti zavezanca, kakor je izkazan v davčnem obračunu ali odločbi o odmeri dohodnine.

Kaj to pomeni v primeru petčlanske družine, v kateri živijo starša in trije otroci, mlajši od 15 let?

Vzemimo podatek, da je povprečna plača na zaposlenega v RS v letu 2007  znašala 15.417,48  EUR.

Če dohodek na člana kmetije, za kar se štejeta starša, ne sme presegati 1,5 povprečne plače, sledi, da v našem primeru ne sme presegati 23.126,22 EUR na člana kmetije  letno.
Ker gre za dva člana kmetije, pomeni, da dohodek iz dopolnilne dejavnosti na tej kmetiji ne sme presegati  46.252,44 EUR  letno.

Če upoštevamo, da navedena kmetija leži na območju z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost, dohodek iz dopolnilne dejavnosti na člana kmetije ne  sme presegati tri povprečne plače, kar znaša 46.252,44  EUR. Ker sta v navedeni družini dva  člana kmetije, torej ne sme presegati 92.504,88 EUR  letno.

Opozoriti velja, da navedene vrednosti predstavljajo dohodek in ne prihodek na kmetiji.

Meje so torej postavljene visoko, zato dohodek vsekakor ni  omejujoč dejavnik pri razvoju dopolnilnih dejavnosti na kmetiji.

Nekatere dejavnosti omejene tudi z obsegom, deležem lastne surovine in načinom prodaje

Dohodek  ni omejujoč dejavnik pri razvoju dopolnilnih dejavnosti, vendar je poleg dohodka pri večini dopolnilnih dejavnosti določen tudi dovoljeni fizični obseg dejavnosti oziroma je določen delež potrebne lastne surovine.

Tako morajo v primeru predelave živil rastlinskega izvora lastne surovine predstavljati najmanj 50 odstotkov količine potrebnih surovin, ostale pa morajo izhajati od drugih kmetij. V primeru večjega izpada letine zaradi naravnih pojavov, bolezni ali škodljivcev je potrebno zagotoviti polovico navedenih vrednosti (25 odstotkov).  Za večji izpad letine zaradi naravnih pojavov, bolezni ali škodljivcev se šteje, če je pridelek  zmanjšan za 30 ali več odstotkov.

Za dopolnilno dejavnost priprava piva moramo zagotoviti najmanj eno lastno surovino in lahko dosega do 52.000 l letno. Tako pripravljeno pivo se lahko proda samo neposredno končnemu potrošniku.

Pri predelavi živil živalskega izvora morajo lastne surovine predstavljati 100 odstotkov potrebnih surovin, če gre za neposredno prodajo končnemu potrošniku, v drugih primerih pa najmanj 50 odstotkov potrebnih surovin.

Peka kruha na tradicionalni način v krušni peči lahko dosega največ 13. 500 kg letno. Pri peki potic in peciva ter izdelavi testenin na tradicionalni način pa je obseg omejen do 2000 kg letno.

Pri izletniški obliki turistične dejavnosti (izletniške turistične kmetije in vinotoči) je obseg omejen z največ 60 sedeži, pri kmetijah z nastanitvijo pa je dovoljenih največ 10 sob in dodatna skupna ležišča, pri čemer število vseh ležišč na kmetiji ne sme biti večje od 30.

Za dopolnilno dejavnost turizem na kmetiji – gostinska dejavnost se mora zagotoviti takšen obseg kmetijske dejavnosti, ki zagotavlja najmanj 30 odstotkov  vrednosti lastnih surovin, pri čemer se do največ 30 odstotkov vrednosti surovin lahko dokupi v trgovini, ostalo (največ 40 odstotkov) pa od drugih kmetij. V primeru večjega izpada letine oziroma prireje zaradi naravnih pojavov, bolezni ali škodljivcev se upošteva 50 odstotkov navedenih vrednosti. Za večji izpad letine ali prireje zaradi naravnih pojavov, bolezni ali škodljivcev se šteje, če je pridelek oziroma prireja zmanjšana za 30 ali več odstotkov.

Za dopolnilno dejavnost prodaja pridelkov in izdelkov kmetij mora vrednost prodaje lastnih kmetijskih pridelkov in izdelkov znašati najmanj 30 odstotkov celotne vrednosti prodaje na kmetiji.

Pri predelavi gozdnih sortimentov in pridobivanju energije iz biomase je predpisano, da morajo lastne surovine predstavljati najmanj 20 odstotkov količine potrebnih surovin.

Pridobivanje in prodaja energije iz obnovljivih virov je omejena do 1 MW nazivne moči kotla oziroma generatorja.

Storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo, opremo, orodji in živalmi ter oddaja le-teh v najem lahko v okviru dopolnilne dejavnosti opravljamo do 1.500 ur letno, pri čemer velja izjema, da je lahko na isti kmetiji več nosilcev te dopolnilne dejavnosti. Za to dejavnost se ne štejejo storitve, opravljene preko strojnega krožka.

Pri ribogojstvu in predelavi sladkovodnih rib je količina omejena  do 3.000 kg letno, pri čemer mora biti vodno zemljišče sestavni del kmetije.

Pogoji glede velikosti kmetije
Kmetija, na kateri se opravlja dopolnilna dejavnost, mora imeti v lasti najmanj en hektar ali v zakupu najmanj pet hektarjev primerljivih površin, razen v primeru predelave medu in čebeljih izdelkov.
Za en hektar primerljivih površin  se po podatkih iz zemljiškega katastra šteje:
– 1 ha njiv,
– 2 ha travnikov oziroma ekstenzivnih sadovnjakov,
– 4 ha pašnikov,
– 0,25 ha plantažnih sadovnjakov ali vinogradov oziroma hmeljišč,
– 0,2 ha vrtov, vključno z zavarovanimi prostori pri pridelavi vrtnin,
– 8 ha gozdov,
– 5 ha gozdnih plantaž ali
– 6 ha barjanskih travnikov oziroma drugih površin.

Kaj pa dopolnilne dejavnosti, ki se opravljajo samo sezonsko?
Marsikatera dopolnilna dejavnost je vezana na določen letni čas in se opravlja le sezonsko. Primer takšne dejavnosti je pluženje snega. V primeru, da gre za sezonska dela, ki trajajo manj kot šest mesecev na leto, se  dopolnilna dejavnost lahko opravlja samo za čas trajanja  sezonskih del, kar kmet navede v vlogi za opravljanje dopolnilne dejavnosti, ki jo ob priglasitvi dejavnosti odda na upravni enoti.

Kdo je lahko nosilec dopolnilne dejavnosti? 
Nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji je član kmetije, ki se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo. Kot člani kmetije se štejejo  fizične osebe, ki so člani gospodinjstva po predpisih o prijavi prebivališča in so starejši od 15 let.

Pri vložitvi vloge za pridobitev dovoljenja za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji nosilcu ni potrebno priložiti dokazila o ustrezni usposobljenosti.

Uspešno opravljanje dejavnosti  je povezano z znanjem, zato so oblikovani 30 in več urni tečaji, na katerih udeleženci pridobijo  znanje s področja tehnologije, ureditve prostorov in  trženja pri posamezni dopolnilni dejavnosti. Tečaji potekajo na področju predelave mleka, predelave mesa, peke kruha, potic, peciva in izdelave testenin, predelave sadja,  predelave zelenjave, predelave lesa in turistične dejavnosti na kmetiji.

Pri nekaterih dopolnilnih dejavnostih je mogoče pridobiti tudi nacionalno poklicno kvalifikacijo, ki je  formalno priznana strokovna usposobljenost, do katere pridemo na podlagi preverjanja in potrjevanja strokovnega znanja, spretnosti in izkušenj, pridobljenih zunaj formalnega šolskega sistema. Nacionalno poklicno kvalifikacijo dokazujemo s certifikatom.

Ustrezen certifikat, pridobljen z izobraževanjem, izpopolnjevanjem in usposabljanjem ter preizkusom strokovne usposobljenosti po programu nacionalne poklicne kvalifikacije za dejavnost, ki jo bo kmet opravljal kot dopolnilno dejavnost, je mogoče pridobiti pri predelavi mleka, mesa, sadja, zelenjave, pri peki kruha in potic, izdelavi testenin in peciva, čebelarstvu in zahtevnejši predelavi lesa (kamor ne spada žaganje lesa in izdelava palet).

Kot podlaga za pridobitev ustreznega državnega certifikata so za posamezne dopolnilne dejavnosti izdelani katalogi znanj, v katerih so navedena znanja in spretnosti, ki naj bi jih nosilec dopolnilne dejavnosti obvladal pri opravljanju določene dejavnosti. Znanja in spretnosti preverja posebna komisija, ki jo določi Državni izpitni center v sodelovanju z zbornicami. Kmet, ki se odloči za pridobitev državnega certifikata, mora izdelati posebno mapo (portfolio), v kateri se predstavi in z listinami dokazuje svoje znanje, pridobljeno s formalnim izobraževanjem (potrdila o opravljenem šolanju) in z neformalnim izobraževanjem (potrdila o udeležbi na predavanjih, tečajih…). Po pregledu portfolie komisija ugotovi, če z listinami dokazano znanje zadostuje in na podlagi ugotovitev  potrdi ustrezno poklicno kvalifikacijo ali pa kmeta napoti na preverjanje znanja. Preverjanje znanja lahko poteka  na različne načine (pisni izpit, ustni zagovor, praktični prikaz…).

Kmetom, ki želijo pridobiti certifikat, svetujemo, da zbirajo:
- potrdila o opravljenih tečajih, o prisotnostih na krožkih, predavanjih…, ki so jih obiskovali,
- rezultate  in priznanja z ocenjevanj izdelkov,
- prispevke in članke iz časopisov, ki govorijo o njih in njihovi dejavnosti
in se udeležujejo predavanj in tečajev, ki imajo vsebine povzete po katalogih znanj za dejavnost, ki jo bodo opravljali.

Nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji je lahko pokojninsko in invalidsko zavarovan kot kmet, ni pa to pogoj za opravljanje dopolnilne dejavnosti.

Pri ugotavljanju premoženjskega pogoja za obvezno vključitev v pokojninsko in invalidsko zavarovanje in pri določanju višine zavarovalne osnove, se dohodki iz dopolnilne dejavnosti na kmetiji upoštevajo kot dohodki iz kmetijske dejavnosti in se prištevajo h katastrskemu dohodku. Osebe, ki ne dosegajo predpisanega katastrskega ali drugega dohodka za obvezno zavarovanje, se lahko prostovoljno vključijo v obvezno zavarovanje.

Obveznosti nosilca dopolnilne dejavnosti, ki ni  pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovan kot kmet
V skladu z zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju lahko nosilec dopolnilne dejavnosti, ki ni zavarovan kot kmet, plačuje pavšalni prispevek za obvezno zavarovanje za invalidnost, telesno okvaro ali smrt, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni pri opravljanju navedene dejavnosti (od 1. marca 2008 dalje znaša 27,08 EUR mesečno), obvezno pa mora plačevati pavšalni prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje pri opravljanju dopolnilne dejavnosti (od 1. januarja 2008 znaša  3,08 EUR mesečno).

Zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu
Tudi pri dopolnilnih dejavnostih je potrebno zagotoviti take pogoje dela, da bo človek delovno obdobje zaključil pri močeh, ki mu bodo omogočale starosti primerno tretje življenjsko obdobje. Normativno to področje urejajo Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list št. 56/99) in na njegovi osnovi izdani podzakonski predpisi. Poenostavljeno povedano je potrebno izpolnjevanje zahtev teh predpisov zagotoviti pri izvajanju katerekoli pridobitnih dejavnosti, organiziranih na katerekoli pravni osnovi. Torej tudi pri dopolnilnih dejavnostih na kmetiji. Nosilec dopolnilne dejavnosti mora načelno izpolniti enake zahteve kot vsak drug delodajalec, katerakoli tovarna ali ustanova, seveda vsebinsko prilagojeno  dejavnosti na kmetiji oziroma dopolnilni dejavnosti. Osnovno je, da morajo pripraviti izjavo o varnosti z oceno tveganja, s katero bodo ocenili vse nevarnosti za varnost in zdravje pri delu in sprejeli ukrepe za izboljšanje stanja. Del tega so tudi periodični pregledi vseh sredstev za delo (strojev, opreme), pregledi ter preskusi električnih in strelovodnih instalacij, ki jih lahko opravi pooblaščena organizacija, preizkus znanja iz varnosti in zdravja pri delu, periodični preventivni zdravstveni pregledi, ter vodenje evidenc, ki jih predpisuje zakon. Pri tem se dopolnilne dejavnosti na kmetiji obravnavajo kot ena od dejavnosti na kmetiji.
Pri izpolnjevanju predpisanih zahtev ločimo tri skupine:
- kmetje, ki so zdravstveno in pokojninsko/invalidsko zavarovani kot kmetje in sami ali s člani svoje družine opravljajo ta poklic kot edino ali glavno dejavnost in ne zaposlujejo delavcev, poleg tega pa opravljajo še dopolnilno dejavnost na kmetiji,
- kmetje, ki opravljajo neko drugo dejavnost izven kmetijstva, oziroma so zaposleni izven kmetije in na tej osnovi tudi zdravstveno in pokojninsko/invalidsko zavarovani, kmetujejo pa v svojem prostem času, poleg tega pa opravljajo še dopolnilno dejavnost na kmetiji,
- kmetje, ki za potrebe dopolnilne dejavnosti zaposlujejo delavce (kar omogoča Zakon o kmetijstvu od maja 2008 naprej) in s tem postanejo »klasični« delodajalci.

Za izvajanje strokovnih nalog varstva pri delu je na trgu veliko število ponudnikov, ki imajo ustrezno dovoljenje za delo. Pripravo strokovnih podlag za izjavo o varnosti z oceno tveganja in usposabljanje za varno delo izvaja tudi večina Kmetijsko gozdarskih zavodov.

Priglasitev dopolnilne dejavnosti
Za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji mora nosilec pridobiti dovoljenje, ki ga na njegovo zahtevo izda pristojna upravna enota. Oblika vloge za izdajo dovoljenja za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji je predpisana, dobi in odda se na upravni enoti, ki na podlagi vloge in priloženih zahtevanih dokazil izda dovoljenje za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Vsako spremembo, ki se nanaša na vsebino vloge in prenehanje izvajanja dejavnosti, mora nosilec dopolnilne dejavnosti sporočiti pristojni upravni enoti v roku 30 dni od nastanka spremembe.

Obdavčitev dopolnilnih dejavnosti
Dopolnilne dejavnosti na kmetiji se, čeprav so povezane s kmetijsko proizvodnjo, v okviru davčne zakonodaje ne obravnavajo kot kmetijstvo, pač pa kot katerakoli pridobitna dejavnost. Dohodki kmetov, ki so nosilci dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, so obdavčeni z davkom od dohodkov iz dejavnosti, ki je eden tistih dohodkov, ki so ob koncu leta obdavčeni tudi z dohodnino.

Osnova, s katero nosilec dopolnilne dejavnosti  vstopa v dohodninsko obdavčitev, se lahko ugotavlja na dva načina:

- po normiranih odhodkih (70 % normirano priznanih odhodkov),
- po dejanskem dohodku (razlika med prihodki in odhodki).

Od izbranega načina ugotavljanja davčne osnove je odvisno tudi vodenje evidenc.

Če se nosilec dopolnilne dejavnosti odloči za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, se dohodek ugotovi tako, da se od ustvarjenih prihodkov odštejejo odhodki v višini 70% ustvarjenih prihodkov. Ne glede na višino tako ugotovljenega dohodka je akontacija dohodnine med letom 25-odstotna (25% od davčne osnove, torej 7,5% ustvarjenih prihodkov), ob koncu leta pa se ti dohodki obdavčijo tudi z dohodnino. Od ugotovljene dohodninske obveznosti, (ki je letna davčna obveznost), se odštejejo med letom plačane akontacije davka od dohodkov.  Če je bilo med letom plačano več davka kot  ga davčni organ ugotovi na podlagi dohodninske napovedi, dobite razliko nazaj, če pa ste med letom plačali na račun akontacij manj kot znaša letna dohodninska obveznost, pa ste dolžni razliko doplačati.

V skladu z Zakonom o dohodnini lahko davčni zavezanec pri ugotavljanju davčne osnove  zahteva upoštevanje normiranih odhodkov, če izpolnjuje naslednje pogoje:
- zanj ne obstaja obveznost vodenja poslovnih knjig  in evidenc po drugih
predpisih;
- njegovi prihodki iz dejavnosti v zadnjih zaporednih 12 mesecih, z vključno z mesecem oktobrom tekočega leta, ne presegajo 42.000 EUR ;
- ne zaposluje delavcev;

Nosilec dopolnilne dejavnosti, ki se odloči za ugotavljanje dohodka z upoštevanjem normiranih odhodkov, mora davčnemu uradu, kjer je vpisan v davčni register, pravočasno – ponavadi je to do konca novembra predhodnega leta – predložiti zahtevo, s katero zahteva ugotavljanje dohodka z upoštevanjem normiranih odhodkov. Med letom ni možno zahtevati spremembe načina obdavčitve.

Nosilci dopolnilne dejavnosti, ki se odločijo za takšen način obdavčitve, so dolžni izplačevalcu predložiti izjavo o izbranem načinu obdavčenja, potrjeno od pristojnega davčnega urada. Po zakonu o davčnem postopku je dolžnost obračuna in plačila akontacije davka v primeru, ko se zasebnikov dobiček ugotavlja z upoštevanjem normiranih odhodkov, odvisna od tega,  s kom je zasebnik ustvarjal prihodke (s fizično ali s pravno osebo). Če je kmet prihodke ustvarjal s pravno osebo, akontacijo davka od dohodkov iz dejavnosti obračuna in plača pravna oseba.

Osnova, s katero nosilec dopolnilne dejavnosti vstopa v dohodninsko obdavčitev, pa se pri vseh dopolnilnih dejavnostih lahko ugotavlja tudi po dejanskem dohodku (razlika med prihodki in odhodki).
Pri tem ima zavezanec možnost evidentirati poslovne dogodke po sistemu enostavnega ali dvostavnega knjigovodstva, ki je predpisan s pravilnikom o vodenju poslovnih knjig in sestavljanju letnega poročila. Enostavno knjigovodstvo lahko vodi pod pogojem, da v zadnjem poslovnem letu ni prekoračil dveh od teh meril:
– povprečno število delavcev ne presega tri,
– letni prihodki so nižji od 42.000 eurov,
– povprečna vrednost aktive, izračunana kot polovica seštevka vrednosti aktive na prvi in zadnji dan poslovnega leta, ne presega 25.000 eurov.

Izstavljanje računov
Pri poslovanju smo dolžni izstavljati račune za vsak gotovinski in negotovinski promet. Poglejmo, katere podatke mora vsebovati izdani račun:

• zaporedno številko
• priimek in ime nosilca oz. kmetije ter točen naslov (pogosto manjka popoln naslov)
• kraj in datum izdaje
• priimek in ime oz. naziv in naslov prejemnika računa
• specifikacijo izvršene storitve oz. dobavljenega blaga ali proizvodov in storitev z mersko enoto in ceno (npr. 10 l kisa x 1 EUR, 10 kosil x 6 EUR…; pogosto ni prave specifikacije – npr. blago po izbiri, gostinske storitve ipd.,  pri tako napisanem računu ne bomo mogli uveljaviti  stroška)
  obračunane dajatve (če smo v sistemu DDV) in celotni znesek
• številko transakcijskega računa
• davčno številko, v kolikor smo zavezanci za DDVž
• podpis.

Dopolnilne dejavnosti v sistemu davka na dodano vrednost
Dopolnilna dejavnost in kmetijska oziroma gozdarska dejavnost, obdavčena po katastru, se pri vključevanju v sistem davka na dodano vrednost  obravnavata ločeno.
Prag za obvezno vključitev v sistem davka na dodano vrednost je za osnovno kmetijsko oziroma gozdarsko dejavnost določen z višino katastrskega dohodka. Obračunavanja DDV smo oproščeni, če katastrski dohodek vseh članov kmečkega gospodinjstva za zadnje koledarsko leto ne presega 7.500 eurov – 94. člen ZDDV-1.
Pri dopolnilnih dejavnostih prag za obvezno vključitev v sistem DDV predstavlja višina obdavčljivega prometa. Tako smo obračunavanja DDV oproščeni, če v obdobju zadnjih 12 mesecev nismo presegli oziroma ni verjetno, da bi presegli znesek 25.000 eurov obdavčljivega prometa – 94. člen ZDDV-1.
Pri obeh vrstah dejavnosti se lahko nosilci  vključijo v sistem tudi prostovoljno.
Tako je lahko  dopolnilna dejavnost v sistemu davka na dodano vrednost, kmetijska in gozdarska dejavnost, katere dohodek je obdavčen po katastrskem dohodku, pa izven sistema ali  pa je opravičena do pavšalnega nadomestila.  Seveda je lahko tudi obratno ali  pa sta v sistemu tako kmetijska kot dopolnilna dejavnost.

Registracija dejavnosti v davčne namene
Kdor se odloči za investicijo v ureditev prostorov in nakup opreme za uvedbo dopolnilne dejavnosti na kmetijo, lahko dopolnilno dejavnost registrira že pred prvimi vlaganji v okviru te dejavnosti, kar mu dovoljuje 4. alineja 6. člena Uredbe o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji (Ur. list RS 61/2005). To lahko stori zaradi uveljavljanja vstopnega DDV in dohodninske olajšave za investicije in vodenja knjigovodstva, ko je mogoče investicijske podpore vključiti v dolgoročne časovne razmejitve.

Vlogo za registracijo dopolnilne dejavnosti je v takem  primeru potrebno poslati na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS, Dunajska 58, 1000 Ljubljana.

Oblika vloge je predpisana, objavljena je v Pravilniku o registraciji dopolnilnih dejavnosti na kmetiji (Uradni list RS št. 79/05), dobite pa jo tudi na Kmetijsko svetovalni službi.

Dejavnost se lahko začne opravljati šele, ko je priglašena na upravni enoti in so izpolnjeni vsi pogoji, ki jih za to dejavnost določajo področni predpisi.