17. 8. 2009; Pridelava oljne ogrščice

Oljna ogrščica (Brassica napus L. var. napus) je pomembna oljnica hladnejših območij. Poznane so jare in ozimne ogrščice. Pri nas v pridelavi kljub vsemu prevladujejo ozimne oblike ogrščice, ki so ponavadi bolj rodovitne.

Kot je značilno za ozimine, so tudi pri ozimni ogrščici za prehod iz vegetativnega v generativni razvoj, potrebne nizke temperature pod 0°C. Na tak način oljna ogrščica potem, ko oblikuje stebla in liste,  začne razvijati na steblih še cvetove, v njih pa se nato seveda ob ustrezni oprašitvi razvijejo še semena v luskih.

Oljna ogrščica je kultura, ki zaradi do sedaj zelo ozkega kolobarja na slovenskih poljih, postaja vedno bolj pogosta in zelo zanimiva poljščina. Oljna ogrščica je poljščina iz skupine ugodilk. Brez posebnih in večjih prilagoditev jo pridelovalci lahko vključijo v poljedelski kolobar. Z vključitvijo ogrščice v kolobar bomo posredno vplivali na izboljšanje rodovitnosti tal. Spremembe rodovitnosti se nam na poljih pokažejo šele po daljšem časovnem roku. Ogrščica je poznana poljščina, ki razvije zelo gost in razvejan koreninski sistem, ki po spravilu zrnja ostane v njivskih tleh. Ostanki korenin in zaorana slama postanejo dober vir organske mase iz katere se ob sodelovanju talne mikro favne in mikro flore spreminjajo v trajne oblike organske snovi. S tem se v tleh dvigne trajna rodovitnost tal, spreminja struktura tal, tla postajajo prepustna za vodo in zrak.

Za pridelavo oljne ogrščice, ki jo štejemo k bolj delovno ekstenzivnim poljedelskim kulturam, je za doseganje visokih in kakovostnih pridelkov kljub vsemu potrebno upoštevati navodila strokovnjakov za pridelavo te poljščine. Pri izvajanju predpisanih in priporočenih agrotehničnih ukrepov nikakor ne smemo pozabiti najprej na osnovno pripravo ustreznih tal za setve, ustrezen izbor sorte in setev, oskrbo posevka s hranili in ohranjanje zdravstvenega stanja posevka ter na koncu na spravilo posevka.

Za pridelavo so primerne njivske površine, na katerih ne zastaja voda in so tla dobro prepustna za vodo ter imajo urejen vodno – zračni režim. V njivskih depresijah, kjer rada zastaja voda, pride do propadanja posevka, možen je razvoj bolezni in širjenje le te v preostali del posevka ogrščice. Ogrščice ne pridelujemo na lahkih in kislih tleh ter na tleh, ki so zapleveljena z večletnimi širokolistnimi pleveli, kot sta slak in osat. V primeru, da imamo kisla tla (pH pod 5,5) je priporočljivo apnjenje.

 Če želimo dosegati dovolj visoke pridelke ogrščice je najpomembnejše opravilo pred setvijo, kakovostna in predvsem pravočasna priprava njive za setev. Če bomo sejali oljno ogrščico po ozimnih žitih, krompirju ali drugih kulturah, je pomembno, da predposevek njivo zapusti dovolj zgodaj, da lahko njivo še pravočasno osnovno obdelamo za setev oljne ogrščice. Optimalno je, da njivo po žetvi ozimin preorjemo do globine ornice (vsaj 20 – 25 cm) vsaj 2 – 3 tedne pred setvijo ogrščice. V tem času se tla dobro posedejo in strnejo, ob primerni vlagi pa povzročimo kalitev morebitnih semenskih plevelov še pred setvijo.  Le te lahko potem s predsetveno obdelavo tal s predsetvenikom mehansko uničimo in si na takšen način zmanjšamo potencial konkurenčnih plevelov kasneje v posevku oljne ogrščice.

Če želimo ogrščico sejati v optimalnem in priporočenem roku za setev – to je v drugi polovici avgusta in do najkasneje sredine meseca septembra, je potrebno njivo za setev ogrščice pripraviti takoj po žetvi in spravilu žit ali drugih posevkov, v začetku avgusta. S pravočasno setvijo poskrbimo, da bodo rastline ogrščice pričakale zimo optimalno razvite, v stadiju 6 do 8 listov in z dobrim koreninskim sistemom, ki bo rastlinam omogočal dobro in čvrsto rast in prezimitev v tleh tudi pri temperaturi pod 0°C, pri dolgotrajni snežni odeji in suhem mrazu. Preslabo razvite ali prebujne rastline z že oblikovanimi stebli, so lahko vzrok za slabo ali zelo slabo prezimitev posevka oljne ogrščice. Zato moramo predvsem paziti, da ne sejemo prezgodaj ali prepozno, da posevka ob setvi in v času jesenske rasti ne pregnojimo in povzročimo pregoste posevke, ki slabo prezimijo.

Oljno ogrščico sejemo na isto mesto šele po preteku 4 let. Potrebno je upoštevati najmanj štiri letni kolobar, da se izognemo nepotrebnim težavam z boleznimi in škodljivci ter pleveli. Oljna ogrščica je primeren posevek za večino poljščin, razen za sorodnice iz družine križnic in sladkorno peso.

Setev lahko opravimo z žitno sejalnico, če sejemo s hitrostjo največ 6 do 7 km/uro. Sejemo na medvrstno razdaljo 12,5 do 25 cm. Ob setvi smo pozorni, da ne sejemo pregloboko. Tako opravimo setev na globino 2 do 3 cm. Če so tla v času po setvi suha, je priporočljivo posejan posevek povaljati z gladkim valjarjem.
Za setev potrebujemo od 3 do 8 kg semena na hektar, kar je odvisno od kakovosti setve in priprave setvenice in od tega ali sejemo sorte oziroma hibride oljne ogrščice. Ker se nižje sorte oljne ogrščice slabše razvejane kot višje sorte, nižje sorte zato sejemo gosteje kot višje. Če želimo dosegati dobre pridelke zrnja nad 3,5 t/ha, je dobro, če je sklop rastlin po prezimitvi  minimalno 60 rastlin na 1m2. Ker nam zima lahko pobere tudi od 25 do 35% rastlin je to potrebno upoštevati že v času setve in setveno normo povečati za cca.10 – 15% od priporočene.

Pri oskrbi posevka ogrščice s hranili je potrebno slediti založenosti tal z osnovnimi hranili in gnojenje prilagoditi pričakovani višini pridelka. Iz literature je znano, da z 1 tono zrnja oljne ogrščice odvzamemo 40 – 60 kg N/ha, 25 – 35 kg fosforja /ha in 40 – 60 kg kalija /ha. V skladu s tem, ob pričakovanju treh (3) ton zrnja po hektarju pognojimo s 120 – 180 kg N/ha, 80 – 110 kg fosforja /ha in 120 – 180 kg kalija /ha, če imamo tla dobro založena s hranili (C razred založenosti).

Poznano je, da je oljna ogrščica kot križnica velika porabnica bora (B) in žvepla (S). Zato je priporočljivo osnovno gnojenje – pred setvijo opraviti s takšnimi mineralnimi NPK gnojili, ki vsebujejo bor in/ali žveplo. Oljno ogrščico lahko gnojimo tudi z organskimi gnojili (hlevski gnoj in gnojevka). V času setve oziroma v jeseni opravimo gnojenje ogrščice s celotno potrebno količino kalija in fosforja.

Gnojenje z dušikom (N) v času setve ne sme presegati 1/3 celotne količine potrebnega dušika. Preostali 2/3 dušika damo v času dognojevanja. Prvo dognojevanje je priporočljivo opravit takoj po koncu zime oziroma, ko skopni sneg. Ob prvem dognojevanju dodamo do 80 kg N/ha, ki bo pripomoglo k obnovitvi rastlin po dolgi zimi. Drugo dognojevanje opravimo v stadiju zbitih popkov, ko lahko dognojimo z do 60 kg N/ha. Pri uporabi dušikovih gnojil je potrebno dušik dodajati zelo previdno, da ne bi posevka pregnojili in s tem povzročali poleganje rastlin, saj to zelo negativno vpliva na količino in kakovost pridelka zrnja ogrščice. Za natančno določanje odmerka N ob dognojevanju je priporočljivo opraviti tudi hitri talni nitratni test (Nmin analizo). S pomočjo takšnega rezultata ugotovimo trenutno razpoložljive količine N v tleh. Dognojevanje potem lahko opravimo v skladu z ugotovljenimi količinami dostopnega N v tleh. 

Konec meseca junija nastopi čas žetve oljne ogrščice, ki jo lahko opravimo z žitnim kombajnom. Pri žetvi moramo paziti, da se ne osipa preveč semena. Zato pričenemo z žetvijo, ko je seme v spodnjih luskih na rastlini v začetku polne zrelosti, ko ima zrnje pod 20% vlažnost. Po žetvi seme dosušimo na 7 – 8% vlažnosti. V primeru velikega osipanja semen ogrščice je priporočljivo na strnišče posejati krmno kulturo (ajda, proso, ljuljka,…) in njivo na tak način ozeleniti, vsaj do setve ozimin ali do setve koruze, ko je potrebno posejati prezimni strniščni dosevek (npr. mn. ljuljka).

Oljna ogrščica je na naših poljih v preteklosti že bila del poljedelskega kolobarja, kamor se je pred leti vrnila in je tako omogočila pestrejšo sestavo kolobarja.

Igor ŠKERBOT, univ. dipl. inž. agr.