Varnost in zdravje pri delu

KAJ POMENI NOVI ZAKON O VARNOSTI IN ZDRAVJU PRI DELU (ZVZD-1) ZA KMETE?

3. decembra 2011 je začel veljati novi Zakon o varnosti in zdravju pri delu, ki je prinesel precej sprememb za kmete, ki sami oziroma s svojimi družinskimi člani opravljajo delo na kmetijah. Tako lahko glede zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu ločimo tri skupine kmetij:

Delodajalci - kmetije z zaposlenimi delavci:

To so kmetije, ki za potrebe osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti in/ali dopolnilne dejavnosti zaposlujejo delavce. Dolžnosti teh kmetij v zvezi z zagotovitvijo varnega dela delavcev so enake kot dolžnosti pravnih oseb, ki opravljajo kmetijsko dejavnost. V to skupino sodijo tudi kmetije, ki kot delavce zaposlujejo svoje družinske člane in imajo le ti z nosilcem kmetijske dejavnosti (npr. enem od staršev) sklenjeno pogodbo o zaposlitvi v skladu z Zakonom do delovnih razmerjih, dobivajo plačo in so zavarovani kot delavci.
Pripraviti morajo izjavo o varnosti z oceno tveganja, zagotoviti morajo osebno varovalno opremo, periodične preglede sredstev za delo (strojev, opreme), preglede ter preskuse električnih in strelovodnih instalacij, usposabljanje iz varnosti in zdravja pri delu, periodične preventivne zdravstveni preglede ter vodenje evidenc, ki jih predpisuje zakon. Poenostavljeno rečeno- novi zakon za to skupino ne prinaša večjih sprememb.

Samozaposleni - pokojninsko in invalidsko zavarovani kot kmetje:

So kmetije z nosilci dejavnosti, ki so v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju zavarovani kot kmetje in ne zaposlujejo delavcev in v delovni proces ne vključujejo drugih oseb, razen družinskih članov na kmetiji. Opravljajo osnovno kmetijsko in gozdarsko dejavnost in/ali dopolnilno dejavnost na kmetiji. To je skupina, ki je po prejšnjem zakonu spadala med delodajalce in delavce v isti osebi, sedaj pa spada v skupino samozaposlenih oseb. Samozaposlenim novi zakon olajšuje izvajanje določil zakona (ne potrebujejo dokazil o usposabljanju, zdravstvenih pregledov, strokovnega delavca, preskusov delovne opreme, preiskav škodljivosti v delovnem okolju, ...).
Samozaposleni sam nosi vso odgovornost za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu, saj mora sam oceniti tveganje in se odločiti za ustrezne ukrepe. Če ugotovi, da obstajajo nevarnosti za nezgode, poklicne bolezni in bolezni povezane z delom, mora izdelati pisno izjavo o varnosti z oceno tveganja in določiti ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu. Zagotoviti mora uporabo sredstev za delo (gospodarski objekti, stroji,...) in osebne varovalne opreme, ki ustreza tveganjem pri delu in predpisom. Sprejeti mora tudi ukrepe varstva pred požarom in prijavljati nezgode pri delu. Delo v kmetijstvu in gozdarstvu je med najbolj tveganimi, zato bo lahko le redko kdo ocenil, da zanj ni tveganja in mu ne bo potrebno sprejeti ustreznih ukrepov.

Ostali - kmetovalci v prostem času

To so kmetje, ki opravljajo neko drugo dejavnost izven kmetijstva oziroma so zaposleni izven kmetije in so na tej osnovi tudi zdravstveno in pokojninsko/invalidsko zavarovani. Osnovno kmetijsko in gozdarsko dejavnost in/ali dopolnilno dejavnost opravljajo v svojem prostem času. Zakon o varnosti in zdravju pri delu jih ne zajema in zanje bodo zahteve za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu predpisane na osnovi predpisov s področja kmetijstva. To je največja skupina - vsaj 50.000 kmetij, ki tudi dejansko kmetujejo in še veliko več lastnikov gozdov, ki vsaj občasno delajo v gozdu. V tej skupini se zgodi največ nesreč, zato so zahteve za varnost pri njihovem delu nujne, pa četudi ga opravljajo v svojem prostem času.

Večina kmetijskih gospodarstev ima torej z novim zakonom obveznosti, ki veljajo za samozaposlene osebe. Če imate izdelane Izjave o varnosti z oceno tveganja po starem zakonu, vam priporočamo, da jih pregledate in prilagodite zahtevam novega zakona.

Za podrobnejše informacije se obrnite na vašega terenskega kmetijskega svetovalca.


 

 



17.6.2013, VARNO SPRAVILO KRME S TRAVNIKOV
Pridelovanje krme na travnikih zajema spomladansko čiščenje travnih površin, gnojenje travnikov z živinskimi in mineralnimi gnojili, košnjo, obračanje, zgrabljanje in spravilo krme s travnikov, ki je v tem času v polnem teku. Medtem ko na ravnini to delo ne predstavlja večje nevarnosti, je na nagnjenih terenih obvezna smer vožnje v smeri nagiba navzgor oz. navzdol. Več o varnem spravilu krme s travnikov si lahko preberete TUKAJ. ...več


Navodilo za varno delo in požarno varnost pri obiranju, sušenju in skladiščenju hmelja, 17. 8. 2009
Delo pri obiranju in sušenju hmelja predstavlja vrsto različnih nevarnosti . Da bi poskušali čim več nevarnosti odstraniti in preprečiti poškodbe, je potrebno upoštevati veljavna zakonska določila in tehnične normative, ki veljajo za posamezne naprave in postopke. ...več