Strniščni posevki

Strniščni posevki

Kmetijstvo, Poljedelstvo, Varstvo rastlin, Ekološko kmetijstvo  | 
Foto: Iris Škerbot

Foto: Iris Škerbot

Že nekoč so vedeli, da njiva ne sme ostati prazna po spravilu žit. Strniščne dosevke lahko uporabljamo za prehrano ljudi ali živali ali pa jih sejemo za podor. Predvsem je pomembno, da s setvijo strniščnih dosevkov preprečimo kalitev in semenitev širokolistnih in ozkolistnih plevelov. Tla zavarujejo pred sončno pripeko, vetrom in dežjem. V tleh pod dosevki se hranila ne izpirajo, korenine rahljajo podtalje in se spreminjajo v humus. 

Ključne besede: strniščni posevki, njive

SETEV STRNIŠČNIH POSEVKOV

Že nekoč so vedeli, da njiva ne sme ostati prazna po spravilu žit. Zato je tudi zelo znana ljudska pesem Po Koroškem po Krajnskem že ajda zori. Ajdo so v bistvu uporabljali namesto herbicida, saj vsi vemo, da ima hiter vznik in hitro prekrije njivsko površino. S tem, ko hitro prekrije njivsko površino pa tudi prekrije semena neželenih zeli, ki nimajo možnosti kalitve. Pri nabavi semenske ajde moramo biti previdni kje in pri komu jo kupimo, saj se nam v zadnjem času po spravilu ajde  pojavlja v naslednjem letu na tej površini ambrozija.  Za ambrozijo pa vsi vemo, da je zelo alergogena rastlina in so vsi imetniki zemljišč po Odredbi o ukrepih za zatiranje škodljivih rastlin iz rodu Ambrosia dolžni jo odstranjevati.

 V letošnjem letu, ki je zelo ugodno za strune in glede na kolobar, se na  zapleveljenih strniščih pojavljajo številčnejše populacije strun, ki bodo težave povzročale tudi drugo leto.

 Strniščne dosevke lahko uporabljamo za prehrano ljudi ali živali ali pa jih sejemo za podor. Predvsem je pomembno, da s setvijo strniščnih dosevkov preprečimo kalitev in semenitev širokolistnih in ozkolistnih plevelov. Tla zavarujejo pred sončno pripeko, vetrom in dežjem. V tleh pod dosevki se hranila ne izpirajo, korenine rahljajo podtalje in se spreminjajo v humus. Z dosevki preprečimo tudi izpiranje NITRITOV iz vrhnjega sloja v podtalnico. Nezaželene rastline (kot so na primer kostreba, metlika, ščir in druge), ki vzniknejo po neposejanem strnišču, nam delajo preglavice predvsem v naslednjem letu.

 Z dosevkom pridelamo na isti površini dva pridelka, zato priporočamo takoj po žetvi žit setev enega izmed strniščnih dosevkov, saj je v tleh še vedno dovolj vlage, da rastline lahko vzniknejo. S plugom površino plitvo preorjemo in jo dobro prebranamo, tako da dobimo drobno grudičasto strukturo tal in takoj posejemo ter povaljamo. Zemljišče lahko tudi plitvo obdelamo s krožno brano ali pa opravimo direktno setev s sejalnico za vsejavanje.

 Dosevke delimo na prezimne in neprezimne. Za kateri dosevek se bomo odločili, je odvisno od naše usmeritve oziroma od potreb po krmi za živali ali za nas ljudi na naši kmetiji.

 V strnišče lahko sejemo želeno seme ročno počez ali s trosilcem mineralnih gnojil ali direktno s sejalnico za vsejavanje ali pa strnišče pred setvijo plitvo obdelamo. Za čim hitrejšo in enakomernejšo rast dosevkov je potrebno le te pognojiti z 10 m3 gnojevke ali z 200 kg/ha NPK gnojila 15:15:15. Strniščni dosevki potrebujejo za čim hitrejšo in enakomernejšo rast rastlinska hranila, zato jim gnojimo s 40 kg dušika/ha (N), s 60 kg fosforja/ha (P2O5) in 80 kg kalija/ha (K2O). Predvsem pa gnojimo različnim dosevkom glede na kemično analizo tal oziroma v odvisnosti od vrste dosevka in njegove rabe (ob setvi, spomladi, dognojevanje jeseni ali spomladi).

Po setvi sledi obvezno valjanje posevkov. Z valjanjem vplivamo na enakomernejši in hitrejši vznik ter razvoj posevka, hkrati pa površino utrdimo in zravnamo.

 Strnišča lahko posejemo z različnimi rastlinami, ki imajo hiter razvoj.

 prezimni posevki – setvena norma, (čas setve)

  • - inkarnatka, ki je sejemo 25 kg/ha, (do septembra)
  • - mnogocvetna ljuljka – 45 kg/ha, (do septembra)
  • - grašljinka – 55 kg/ha, (do septembra)
  • - navadna (krmna) ogrščica (AKELA, STARŠKA) – 12-18 kg/ha, (do začetka septembra)
  • - oljna (krmna) repica (PERKO) – 10-15 kg/ha (do konca avgusta)
  • - ozimna grašica – 100 – 120 kg/ha (do konca septembra)

 neprezimni posevki:

  • - krmni ohrovt - 5-6 kg/ha, (do konca julija)
  • - aleksandrijska detelja – 30 kg/ha, (do konca julija)
  • - perzijska detelja – 20 kg/ha, (do konca julija)
  • - sudanska trava – 40 kg/ha, (do začetek avgusta)
  • - sirek (zrnje) – 9 -11 kg/ha (do avgusta)
  • - westerwoldska ljuljka – 40 kg/ha (do 1.september)
  • - jara grašica – 120-160 kg/ha (do konca julija)
  • - sončnica - 5- 10 kg/ha za siliranje (julij)
  • - soja - 70-80 kg/ha oz. 60 semen/m2 za siliranje (julij)
  • - krmni grah - 200-250 kg/ha za siliranje (julij)

 

Tu so našteti dosevki, ki jih lahko uporabljamo za krmo, sejemo pa lahko dosevke tudi v primeru, da nam na kmetiji manjka organske mase – se pravi, da nimamo dovolj organskih gnojil in bi radi izboljšali bilanco humusa v tleh. Zato lahko sejemo facelijo – 10-14 kg/ha, oljno redkev – 15 - 20 kg/ha ali belo gorjušico 15-20 kg/ha.

 Za prehrano ljudi pa lahko sejemo ajdo – 70-90 kg/ha

 Po setvi strniščnih dosevkov pa upamo, da nam bo vreme služilo in ne bo presuho in prevroče.

 Če nič ne posejemo sigurno nič ne zraste, če posejemo pa je dolgo časa brez dežja in je vroče, zopet nič ne zraste, če posejemo in je normalno vreme z zadostno količino dežja pa imamo normalen pridelek.

 

 Pridelava sončnic kot neprezemni posevek

 Sončnice kot krma za živali se na našem območju vedno bolj širijo. Za svojo rast potrebuje globoka, zračna, srednje težka,ilovnato peščena do ilovnata tla. Najbolje uspeva na nevtralnih tleh s pH 6 do 8. Optimalna temperatura za rast je 22 do 26 °C.

Pri pridelavi sončnic moramo upoštevati kolobar in sicer je najbolj priporočen 4 letni (stara literatura priporoča 5-8 letni)

Slabi predhodniki so: oljna ogrščica, soja, sladkorna pesa in lucerna

Glede na analizo tal gnojimo ob strniščni setvi z  NPK: 50-100 kg/ha N:60-100 kg/ha P2O5:50-100 kg/ha K2O

Sejemo po strnišču in sicer 5 do 10 kg/ha (40.000 do 75.000 rastlin ob spravilu). V praksi jo največkrat sejemo s pnevmatskimi sejalnicami, kjer enostavno nastavimo razdaljo semena v vrsti, da dobimo priporočeno gostoto.

Valjanje je obvezno, če sejemo v suha tla.

Dognojevanje in okopavanje priporočamo prvič v fazi 3. in 4. para listov, lahko pa izvedemo tudi drugo dognojevanje v fazi 7. in 8. para listov (30 do 80 kg N/ha), kar se bolj priporoča pri sončnici kot glavnem posevku.

Preveč dušika: več bolezni ter poleganja

Čas spravila:   krma - začetek cvetenja do polnega cvetenja oziroma v voščeni zrelosti semena. Siliramo jo lahko skupaj s koruzo, če se nam zrelost koruze sklada z zrelostjo sončnice.

 

Pridelava sudanske trave kot neprezimni posevek

 je krmna rastlina toplih, sušnih območij, primerna za vse vrste krme. V začetku ima zelo počasno rast in jo pleveli lahko zadušijo, zato jo sejemo na čisto njivo. Za krmo jo kosimo, ko doseže velikost najmanj 60 cm, saj v tem času že vsebuje malo durina. V zelo sušnem letu in z višjo košnjo lahko opravimo dve košnji in dobimo veliko zelene mase, ki jo lahko siliramo ali svežo pokrmimo živalim. Na hektar je sejemo 40 kg.

 

Pridelava krmnega posevka - prezimni

Grašljinka je mešanica ozimne grašice, ljuljke in inkarnatke. Deleže  posameznih vrst lahko poljubno kombiniramo, glede na naše potrebe po krmi. Če želimo imeti mešanico za seno, povečamo delež mnogocvetne ljuljke, če pa želimo mešanico za siliranje povečamo delež grašice. Je prezimni posevek in jo zgodaj spomladi pred setvijo glavnega posevka pokosimo. Sejemo 55 kg/ha že pripravljene mešanice oziroma si sami sestavimo mešanico iz posameznih vrst, glede na naše potrebe.

 

mag. Tatjana PEVEC,

svetovalec specialist II

(za travništvo, pašništvo in pridelovanje krme)

 

Nazaj

Prihajajoči dogodki

Trenutno ni aktualnih vsebin! Oglejte si vse dogodke.

Piškotki

Spletno mesto za namen izboljšave delovanja uporablja piškotke.
Z uporabo strani soglašate z uporabo piškotkov.

Odpri/zapri