Demeter kmetija Rengoldshausen, Nemčija

Demeter kmetija Rengoldshausen, Nemčija

Tip novice: Kmetijstvo, Ekološko kmetijstvo, Izobraževanja  |  Objavljeno: 22. 09. 2020  |  demeter, Nemčija
Datum: 01. 10. 2016 ob 12:31 - 04. 10. 2016

Jeseni 2016 smo obiskali Demeter kmetijo Rengoldshausen v Nemčiji.

Na intenzivno oskrbovanih travnikih nam kot plevel pogosto preglavice povzročajo kislice (Rumex spp.), ki jih na različnih območjih imenujemo z imeni kot so šavje, barbara, kreca, krecovka,… Najpogosteje se srečamo s topolistno kislico oziroma ščavjem (Rumex obtusifolius L.). Njegova prevelika zastopanost se izraža v zmanjševanju pridelka tako po količini kot tudi po kakovosti.

Mnogi pridelovalci se iz leta v leto srečujejo z vprašanjem kako se znebiti ščavja ali drugih zeli v travni ruši. Zmotno je prepričanje, da bomo težave rešili le z uporabo herbicidov, ampak je potrebno na prizadetih površinah spremeniti tudi tehnologijo pridelave. Predvsem so pomembni pravočasna in primerna raba površin ter gnojenje. Vzroki za prekomeren pojav plevelov na travnikih in pašnikih so predvsem:
- prepozen začetek paše / prehiter konec paše,
- prevelika ali premajhna obremenitev površine,
- nepravočasna košnja ali košnja v živo, pretirano gnojenje z organskimi gnojili (gnojevka),
- neizvajanje čistilne košnje na pašnikih.

Uspešnejši bomo, če bomo težave s ščavjem in ostalimi pleveli pričeli reševati dovolj zgodaj. Dolgoročno je najučinkovitejše reševanje težav v odpravljanju vzrokov za nastanek težav, vsekakor pa smo uspešnejši, če se reševanja lotimo v času ko so na travniku in pašniku zastopane še posamezne rastline in ne ko je s pleveli prekrit velik ali večinski del površine. Če se reševanja lotimo dovolj zgodaj bomo ščavje učinkovito zatrli s puljenjem, izkopavanjem ali izrezovanjem do globine 10-15 cm ali pa z ožiganjem s plamenom.

Ko je ščavje po prvi ali zadnji košnji ali paši že dobro razvito in njegove rozete izstopajo iz travne ruše je primeren čas za uporabo herbicidov. Na travnikih in pašnikih, kjer ščavje že razvije cvetno steblo, priporočamo, da s škropljenjem počakate do ponovne rasti po košnji oziroma paši. Pri izbiri in uporabi herbicidov moramo upoštevati optimalni razvojni stadij plevelov, sestavo travne ruše in dolžino obdobja med uporabo herbicida in pašo ali košnjo. Najpogostejši čas uporabe herbicidov na travnikih je v maju, kakšnih 10 dni po prvem odkosu, ali jeseni, po zadnjem odkosu. Po prvem ali zadnjem odkosu se pleveli hitro obnovijo in ustvarijo dovolj listne mase za sprejem herbicidov. Karenca nas v tem primeru ne ovira pri delu, herbicidi pa trajne plevele prizadenejo veliko bolj kot spomladi. Zgodaj spomladi (vsaj 4 tedne pred predvideno košnjo) lahko zatiramo kobulnice, koprive, zlatice, čmerike in regrat. Herbicide uporabimo, ko je nekaj dni lepo, toplo vreme.
Priporočamo, da po prvi košnji ali paši tretirate le posamezne rastline ali gnezda. V primeru, da je ščavja preveč za lokalno zatiranje priporočamo, da škropljenje celih površin opravite jeseni, saj bo takrat izpad pridelka zaradi fitotoksičnosti manj občuten in bo imela travna ruša dovolj časa, da si opomore. Jeseni pa bo primeren čas tudi za uporabo neselektivnih (totalnih) herbicidov (seznam  herbicidov registriranih za uporabo na travnikih in pašnikih je TUKAJ).

V primeru uporabe herbicidov ne pozabite pred uporabo fitofarmacevtskega sredstva prebrati in upoštevati navedb na etiketi in v navodilu o uporabi ter karenc. Ob uporabi herbicidov na travnikih ali pašnikih ne pozabite tega ukrepa vpisati v evidence o uporabi fitofarmacevtskih sredstev.

Ruša je sestavljena iz veliko različnih vrst rastlin in pri uporabi herbicidov zatremo plevele in mnoge koristne rastline. V primeru, da pri uporabi herbicidov preveč razredčimo rušo, se poveča delež neporaslih presleg, ki jih pogosto prej zarastejo pleveli kot želene vrste zeli in trave, zlasti, če so zaloge njihovih semen v tleh majhne. Po opravljenem škropljenju nas čaka še izvedba zelo pomembnega agrotehničnega ukrepa – dosejavanja praznih mest (vsejavanje hitro rastočih trav), ki nastanejo, ko ščavje propade. Uporabimo orodja za neposredno vsejavanje v trakove ali za setev povprek. Po setvi semen povprek lahko za vdelavanje v rušo uporabimo brane ali česala. Na težko dostopnih terenih seme posejemo tik pred daljšim deževjem in za kakšen dan priženemo živino, da z gažanjem vtisne seme v tla.

Mnogim težavam s ščavjem in drugimi zelmi v travni ruši v prihodnje se bomo izognili, če bomo poskrbeli za izvedbo optimalne tehnologije rabe travinja.

Nazaj

Zadnja novica

Piškotki

Spletno mesto za namen izboljšave delovanja uporablja piškotke.
Z uporabo strani soglašate z uporabo piškotkov.

Odpri/zapri