Možnosti zmanjšanja izgub dušika in smradu pri gnojenju z živinskimi gnojili
Kmetijstvo, Živinoreja, Travništvo in pašništvo, Poljedelstvo, Zelenjadarstvo, Sadjarstvo, Ekonomika in PRP, Izobraževanja |
Foto: Lidija Diklič - aplikacija gnojevke s cevmi
Pri gnojenju kmetijskih zemljišč z živinskimi gnojili je v okolju prisoten smrad in tudi amonijak. To velikokrat moti bližnje prebivalce, zato prihaja do določenih nasprotovanj in konfliktov. Veliko je k temu pripomoglo širjenje naselij oz. mest na kmetijska območja. Pri tem ne smemo pozabiti na dejstvo, da je kmetovanje pomembno, saj poleg pridelave hrane, ohranja in vzdržuje kulturno krajino že stoletja.
Ključne besede: Gnojenje, organska gnojila, dušik, amonijak
Ključno pri kmetovanju je gnojenje, brez katerega ni ustreznega pridelka. Tako tlom vrnemo tisto (v obliki hranil), kar jim je bilo s pridelkom odvzetega. Na živinorejskih kmetijah nastajajo živinska gnojila (gnoj, gnojnica, gnojevka), ki vsebujejo hranila, ki so enakovredna mineralnim gnojilom. Predvsem si želimo, da bi vsebovala čim več dušika, da ga ne bi bilo potrebno dokupiti v obliki mineralnih gnojil.
Na izgube dušika lahko vplivamo že z načinom zbiranja živalskih izločkov v hlevu. V hlevih z zbiranjem gnojevke so izgube dušika večje kot v hlevih z ločenim zbiranjem gnoja in gnojnice. Izgube lahko zmanjšamo z vzdrževanjem čistoče v hlevu, s pogostim čiščenjem, z vzdrževanjem nizkih temperatur v hlevu. Prezračujemo tako, da tok zraka ne teče neposredno nad površino gnojevke, ki je pod rešetkami. Pomemben je tudi način skladiščenja gnojevke. Izgube dušika zelo učinkovito zmanjšamo z pokrivanjem jam za gnojevko. Na večini kmetij imajo jame za gnojevko s povozno ploščo. Odprte lagune pa se lahko pokrijejo s ponjavami. Najmanj izgub dušika je pri skladiščenju gnojevke v za to namenjenih mehovih (balonih) ali cisternah. Ukrepi za izgube dušika iz gnojnice so podobni kot pri gnojevki. Pri skladiščenju hlevskega gnoja je pomembno, da so kupi oblikovani tako, da je okolju izpostavljena čim manjša površina. Najbolj primerna so gnojišča s stranskimi stenami.
Pri gnojenju za zmanjšanje izgub dušika, za zmanjšanje izpustov amonijaka upoštevamo tehnike, ki so opisane v Svetovalnem kodeksu dobrih kmetijskih praks za zmanjševanje izpustov amonijaka:
- skupna količina dušika iz gnojil in drugih virov ne sme presegati potreb rastlin.
- Gnojimo ob bolj hladnem vremenu, zvečer ali ob rahlem deževanju, če je to izvedljivo.
- Uporabimo posebne stroje za zmanjšanje izpustov (gibljive vlečene cevi, vlečene sani).
- Izvedemo plitvo vbrizgavanje v tla, globoko vbrizgavanje v tla, zadelovanje v tla z naknadno obdelavo tal, oranje ali druge načine obdelave tal najkasneje v 4 urah po gnojenju.
- Izvedemo redčenje gnojevke z vodo (približno 1:1).
Če nimamo tehničnih možnosti za izvedbo gnojenja z majhnimi izpusti ali če je to onemogočeno zaradi naravnih ali drugih ovir, lahko izpuste zmanjšamo tako, da razpršilno ploščo obrnemo proti tlom in izvedemo gnojenje z manjšim tlakom v cisterni.
Pri gnojenju s hlevskim gnojem izpuste amonijaka zmanjšamo z zadelovanjem v tla z oranjem (idealno v 4 urah po gnojenju). Gnojimo na hladen vlažen dan, zvečer ali ob rahlem deževanju.
S samim načinom gnojenja lahko bistveno zmanjšamo izgube dušika, izpuste amonijaka in posledično tudi smrad.
Pri gnojenju z gnojevko lahko smrad zmanjšamo tudi z uporabo raznih pripravkov oz. preparatov. Namreč ugotovljeno je bilo, da se je smrad pri uporabi le teh zmanjšal do 68 %. Vonj, ki je nastajal, je bil manj agresiven, manj intenziven in je hitreje izginil.
S skrbnim ravnanjem z živinskimi gnojili in z navedenimi dobrimi praksami pri gnojenju lahko zmanjšamo stroške za nakup mineralnih gnojil, zmanjšamo smrad in škodljive izpuste amonijaka v zrak.
Pripravila:
Lidija Diklič, kmet. inž.
