Ozelenjen varovalni pas na njivi ob vodotoku 1. reda, foto: Igor Škerbot, 2023

Ključne besede: Pogojenost, ozelenitev, varovalni pas, vodotoki, trave, TDM, DTM, detelje, lucerna

Ozelenitev varovalnih pasov vzdolž vodnih tokov z dovoljenimi rastlinami

V skladu z veljavno uredbo o pogojenosti bo v prihajajočih dneh in mesecih za vse, ki imate svoje površine ob vodotokih in osuševalnih jarkih širših od 2 m, ozelenitev varovalnih pasov z dovoljenimi rastlinami novost, s katero boste kmetovalci izpolnili predpisane zahteve in tako poskrbeli za varovanje površinskih voda. Ob tem naj poudarimo, da morajo varovalne pasove ob vodotokih, v okviru Skupne kmetijske politike, vzpostaviti vse države članice.  

Pri vzpostavitvi varovalnih pasov morate kmetovalci poiskati svoji njivski površini in vodotoku primerno rešitev, kaj, kdaj in na kakšen način posejati. V varovalni pas seveda lahko upoštevate obstoječo zarast grmovja in drevja ali obstoječe zatravljene kolovozne poti ob vodotoku ter k temu le še dodate manjkajočo širino ozelenjenega pasu do zahtevanih 3, 5 ali 15 metrov, odvisno od vodotoka.

Za vse kmetovalce, ki obdelujete njivske površine ob vodotokih, je še posebej pomembno, da poznate zahteve dobrega kmetijsko okoljskega pogoja št. 4 (DKOP4), ki govori o vzpostavitvi varovalnih pasov vzdolž vodnih tokov po vsej Sloveniji:

• Oranje v varovalnem pasu je prepovedano, dovoljena je površinska obdelava zaradi vzdrževanja varovalnega pasu (priprava zemljišča za setev dovoljenih posevkov, košnja, mulčenje ali paša).
• V skladu z Zakonom o vodah morajo biti vzpostavljena priobalna zemljišča, ki so za namen tega standarda DKOP4 varovalni pasovi in sicer v širini 15 m ob vodah 1. reda ter v širini 5 m ob vodah 2. reda.
• Varovalni pasovi v širini 3 m morajo biti vzpostavljeni tudi ob osuševalnih jarkih širših od 2 m.
• Varovalni pas je lahko zaraščen s travo, travnimi mešanicami, deteljami, lucernami, travno deteljnimi mešanicami, deteljno travnimi mešanicami, samoniklimi rastlinami, grmovjem ali drevesi.
• Znotraj varovalnih pasov je prepovedano gnojenje z organskimi in mineralnimi gnojili, kar ne velja za iztrebljanje živali na pašnikih med pašo.
• Znotraj varovalnih pasov je prepovedano uporabljati FFS (velja že od leta 2002).
• Znotraj varovalnih pasov je prepovedano tudi odlaganje organskih gnojil.
• Paša živine na varovalnih pasovih se lahko izvaja brez poseganja v strukturo vodnih teles. Znotraj varovalnih pasov se izvaja napajanje živine v vodotokih na za to določenih mestih in na kontroliran način, brez pretiranih znakov poškodbe zemljišča. Živino napajamo na kontroliran način v več manjših skupinah. Živali na paši v varovalnem pasu ne smemo dokrmljevati.

Zahtevano poraščenost varovalnega pasu z dovoljenimi rastlinami  navedenimi v 4. alineji prejšnjega odstavka, je potrebno vzpostaviti čim prej, saj se bo od januarja 2024 neizpolnjevanje te zahteve sankcioniralo z znižanjem plačil (neposrednih plačil, KOPOP, EK, DŽ, OMD, lokalne pasme in sorte, biotično varstvo rastlin in Natura 2000 plačil). V praksi to pomeni, da je potrebno varovalne pasove zasejati že po spravilu poljščin, poleti in jeseni 2023, da bodo rastline dobro vzkalile in bo pas ozelenel do zime.

Kaj je nujno potrebno upoštevati?

Najprej lahko zatravite varovalni pas v žitnih strniščih ob vodotokih, tudi na njivah, kjer boste sicer po spravilu žit sejali neprezime ali prezimne dosevke.  Vendar pozor: Če leži njiva s strniščem tik ob vodotoku, ne morete do vodotoka posejati npr. krmne križnice, ampak lahko v varovalni pas sejete le dovoljene rastline: travo, travne mešanice, detelje, lucerno, travno deteljne in  deteljno travne mešanice. Naslednja priložnost za setev varovalnega pasu bo jeseni, po spravilu koruze, krompirja, ajde... Pri tem morate NUJNO upoštevati prepoved oranja v varovalnem pasu in tla pripraviti za setev le s plitvo - površinsko obdelavo tal. Le tako boste varovalni pas uredili v skladu s predpisi in se izognili sankcijam. Rastline, ki jih boste posejali vanj, morajo namreč do zime  vzkaliti, tako da bo pas ozelenjen in pripravljen na prezimitev.

Setev varovalnih pasov lahko izvedete s sejalnicami za direktno setev, s sejalnicami priključenimi na stroje za plitvo obdelavo tal, v prihodnosti pa tudi iz zraka s pomočjo dronov. Seveda je pomembno, da semena posejete v skladu s priporočeno količino na enoto površine (v kg/ha), zato upoštevajte priporočene setvene norme in specifične poljske pogoje (npr. suha, vlažna tla), da bo vložen trud priprave in setve poplačan z ozelenjenim varovalnim pasom.

Setev varovalnega pasu ob vodotoku 1. reda s sejalnico za direktno setev, 15. 6.

Kakovostno posejana semena bodo hitro in dobro vzklila in hitro ozelenila posejan pas

Pri vzpostavitvi zatravljenih varovalnih pasov je potrebno upoštevati tudi dostopnost na pas, še posebej ob vodotokih 1. reda, kjer mora biti pas širok 15 m in boste lahko posejane dovoljene kmetijske rastline (TDM, DTM, trave, lucerno…) uporabljali tudi za krmo živali. Dostopnost na varovalni pas s kmetijskimi stroji bo ključnega pomena tudi za vzdrževanje  pasu, saj mora biti tudi varovalni pas obdelan v skladu z dobro kmetijsko prakso. Prav s košnjo boste namreč preprečevali rast in širjenje invazivnih rastlinskih vrst (zlate rozge, japonskega dresnika ipd.)

V varovalnem pasu, posejanem konec marca '23, so junija že visoke rastline zlate rozge. Zato POZOR: v varovalnem pasu bo potrebno poskrbeti za preprečevanje širjenja invazivnih rastlin!

Z varovalnimi pasovi, ki so pomembna zaščita pred površinskim zanosom onesnažil iz kmetijskih površin v površinske vode, se ukvarjamo tudi v projektu EIP Oblikovanje trajnostnih kmetijskih praks na priobalnih zemljiščih površinskih voda. Več zanimivih fotografij in videoposnetkov o praktičnem preizkušanju na partnerskih kmetijah tega projekta, lahko najdete na spletni strani Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje in na facebook strani projekta.

Namen projekta EIP je predlagati trajnostne kmetijske prakse na priobalnih pasovih površinskih voda, za zagotavljanje dobre kakovosti vode v vodotokih in posledično vodonosnikih.

Mešanica trav in detelj v varovalnem pasu njive s koruzo in krompirjem, ob vodotoku 1. reda, 3 tedne po setvi 15. 6.

Praktično preizkušanje na njivi s koruzo: ugotavljanje zadrževalne sposobnosti varovalnega pasu širine 5 m, napram varovalnem pasu širine 15 m

Igor Škerbot, svetovalec specialist za področje zelenjadarstva, okrasnih rastlin, poljedelstva, KGZS Zavod CE in Diana Bogovič, vodja projekta EIP, GZC