Afriška prašičja kuga (APK): ključni ukrepi

Afriška prašičja kuga (APK): ključni ukrepi

Kmetijstvo, Živinoreja, Travništvo in pašništvo, Ekološko kmetijstvo  | 

foto: R. Samec

Kot ste že bili obveščeni preko medijev, se na Hrvaškem soočajo z do sedaj največjim izbruhom afriške prašičje kuge (APK) pri domačih prašičih. Evtanazirati so morali že 41.000 živali. Po informacijah UVHVVR v Sloveniji primerov APK še niso zaznali.

 

Ključne besede: afriška prašičja kuga, APK, biovarnost

Izjemno pomembno je, da slovenski rejci za zaščito rej prašičev in populacij divjih prašičev dosledno upoštevate biovarnostne ukrepe:

®     razkuževanje rok, obleke in obutve,

®     preprečevanje stika med domačimi in divjimi prašiči,

®     nakup živali iz preverjenih rej,

®     omejevanje dostopa nepooblaščenih oseb do rej.

  • V primeru suma na APK (nenaden pogin živali, povišana telesna temperatura, rdečina po koži, zmanjšan apetit, bruhanje, driska ipd.) nemudoma obvestite svojega

Veterinarja.

  • Pri rejah, kjer je možnost stika s divjimi prašiči, je potrebno rejo izvajati tako, da je zemljišče za rejo na prostem ograjeno na način, da je preprečen stik med domačimi in divjimi prašiči. Ograja za preprečevanje stikov med domačimi in divjimi prašiči je sestavljena iz dveh ograj, notranje in zunanje ograje. Zahteve so navedene tukaj.

 

Lovci pri izvajanju lova upoštevajte biovarnostne ukrepe in se izogibajte lovu v državah, zlasti na Hrvaškem in v Italiji, kjer je APK razširjena.

 

Tisti, ki se vračate iz držav EU, kjer je APK prisotna, s seboj ne prinašajte živilskih izdelkov in surovin, ki izvirajo iz prašičev, saj to predstavlja visoko tveganje za vnos bolezni. Morebitne ostanke hrane, prinesene s teh območij, ne odlagajte v naravo, temveč v pokrite zabojnike.

 

APK je nalezljiva virusna bolezen domačih in divjih prašičev, za katero ni cepiva. Bolezen ne predstavlja nevarnosti za zdravje drugih živalskih vrst in ljudi. Bolezen v Sloveniji še ni bila ugotovljena, vendar pa predstavlja njeno širjenje v sosednjih državah vse večje tveganje tudi za populacije domačih in divjih prašičev v Sloveniji. Za bolezen so značilne velike izgube, tako neposredne (pokončanje prašičev v okuženih obratih) kot tudi posredne, predvsem zaradi omejitev trgovanja in izvoza živali in izdelkov ter surovin, ki izvirajo od prašičev.

 

Za več informacij kliknite spodaj:

 

Bolezen v Sloveniji še ni bila potrjena – naj tako tudi ostane!

 

Rok Samec, mag. kmetijstva
Svetovalec specialist za področje živinoreje

Nazaj

Prihajajoči dogodki