Agromelioracija – izboljšanje kmetijskih zemljišč

Agromelioracija – izboljšanje kmetijskih zemljišč

Kmetijstvo, Živinoreja, Travništvo in pašništvo, Poljedelstvo, Sadjarstvo, Ekološko kmetijstvo  | 

Kmetje pogosto želijo izboljšati kvaliteto in pogoje strojne obdelave na svojih kmetijskih zemljiščih, če so ta strma, grbinasta ali jamasta.  Včasih so zemljišča tudi premokra ali močvirnata in je potrebno urediti vodni režim. Prav je, da se v takšnih primerih kmetje obrnejo na svojega kmetijskega svetovalca, ki jim bo pomagal pridobiti prave informacije še pred pričetkom del.

Ključne besede: agromelioracija, kmetijsko zemljišče

Kmetje pogosto želijo izboljšati kvaliteto in pogoje strojne obdelave na svojih kmetijskih zemljiščih, če so ta strma, grbinasta ali jamasta, še posebej, če se v bližini pojavi možnost pridobitve rodovitne zemljine, na primer zaradi izgradnje cest ali kolesarskih stez. Včasih so zemljišča tudi premokra ali močvirnata in je potrebno urediti vodni režim. Prav je, da se v takšnih primerih kmetje obrnejo na svojega kmetijskega svetovalca, ki jim bo pomagal pridobiti prave informacije še pred pričetkom del, v izogib inšpektorskim ogledom in odločbam o prekinitvi del ter zahtevi po povrnitvi v prvotno stanje.

Zakon o kmetijskih zemljiščih (ZKZ) ureja varstvo kmetijskih zemljišč in njihovo upravljanje, tako da določa njihovo razvrstitev, rabo in obdelovanje, njihov promet in zakup, agrarne operacije in skupne pašnike. Ta zakon ureja tudi promet, zakup in agrarne operacije, ki se nanašajo na gozd in gozdna zemljišča. Cilji, ki jih želi doseči ZKZ so ohranjanje in izboljševanje pridelovalnega potenciala ter povečevanje obsega kmetijskih zemljišč za pridelavo hrane,  trajnostno ravnanje z rodovitno zemljo,  ohranjanje krajine ter ohranjanje in razvoj podeželja.

V 5. poglavju ZKZ so opisane agrarne operacije: medsebojna menjava kmetijskih zemljišč, arondacija, komasacija in melioracije. Ena od vrst melioracij je agromelioracija in v tem prispevku se želim posvetiti predvsem tej, zajeta je v členih od 78 do 81.

Po definiciji agromelioracije obsegajo ukrepe, ki izboljšujejo fizikalne, kemijske in biološke lastnosti tal ter izboljšujejo dostop na kmetijsko zemljišče. Delijo se na zahtevne in nezahtevne.

 

Zahtevne agromelioracije so:

  •      izdelava in razgradnja teras,
  •      ureditev manjših odvodnjavanj, ki presegajo 1 ha,
  •      ureditev novih poljskih poti,
  •     agromelioracije, katerih del je vnos:

 -  zemeljskega izkopa, ki ne izhaja z območja predlagane agromelioracije, razen če gre za rodovitno zemljo, ali

 -  umetno pripravljene zemljine.

Nezahtevne agromelioracije so:

  •      izravnava zemljišča,
  •     krčitev grmovja in dreves,
  •      izravnava mikrodepresij na njivskih površinah,
  •    nasipavanje rodovitne zemlje,
  •      odstranitev kamnitih osamelcev,
  •      ureditev obstoječih poljskih poti,
  •     ureditev gorskih in kraških pašnikov,
  •     apnenje,
  •      ureditev manjših odvodnjavanj na površini do 1 ha in
  •       založno gnojenje.

 Za zahtevno agromelioracije je potrebno pridobiti  odločbo o uvedbi agromelioracije, ki jo izda Ministrstvo za kmetijstvo, za vse pa je potrebno pridobiti ustrezna soglasja ali dovoljenja pristojnih organov.

 

Posebej opozarjamo na primere, ko se agromelioracija načrtuje na območjih NATURA 2000 – za te je potrebno pridobiti pozitivno mnenje Zavoda RS za varstvo narave.

 

 Za mnenje za izvedbo nezahtevne agromelioracije se lahko obrnete na pristojni kmetijsko gozdarski zavod. Tudi za zahtevne agromelioracije vam bodo tu pomagali pridobiti eno od zahtevanih prilog vlogi in sicer načrt agromelioracijskih del s popisom del; poleg načrta boste vlogi morali priložiti še:

  •         -    seznam lastnikov zemljišča z njihovo izjavo, da se strinjajo z izvedbo agromelioracije;
  •         -   grafični izris na zemljiškoknjižnem načrtu;
  •         -    predviden datum zaključka del (največ 2 leti od pravnomočnosti odločbe);
  •       -     predpisana soglasja ali dovoljenja pristojnih organov, če se predlaga uvedba zahtevne agromelioracije na območjih varovanj in omejitev po posebnih predpisih;
  •      -     okoljevarstveno dovoljenje v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja, če gre za vnos zemeljskega izkopa, ki ne izhaja z območja agromelioracije (razen rodovitne zemlje) ali vnos umetno pripravljene zemljine.

Vsem, ki načrtujejo agromelioracijo, najsibo nezahtevna ali zahtevna, svetujemo tudi, da si na občini pridobijo lokacijsko informacijo.

Pripravila:

Andreja Marguč Kavc

specialistka za travništvo, pašništvo in naravovarstvo

 

Nazaj

Prihajajoči dogodki