Ali prepoznate invazivno rastlino? 2. del

Ali prepoznate invazivno rastlino? 2. del

Kmetijstvo, Poljedelstvo, Zelenjadarstvo, Varstvo rastlin  | 
Foto: M. Lešnik

Foto: M. Lešnik

Predstavljamo vam drugi del izbranih invazivnih rastlin in povezavo z zahtevami v novi pogojenosti.

Ključne besede: Invazivne rastline, tujerodne rastline, pogojenost

 

 

 

 

 

 

 

 

Invazivne rastline in pogojenost

Invazivne rastline veliko težav povzročajo v kmetijstvu, saj kot pleveli zmanjšujejo pridelek, povečujejo stroške pridelave, kmetovalce silijo v agrotehnične postopke, katerih prej ni bilo treba izvajati. Nekatere vrste so lahko tudi problematične za domače živali in ljudi.

Prejemniki subvencij ukrepov razvoja podeželja v obdobju 2015-2020 so morali spoštovati zahteve navzkrižne skladnosti. Z novim programom skupne kmetijske politike za obdobje 2023-2027 so se zahteve navzkrižne skladnosti v določenih zahtevah spremenile in preimenovale v pogojenost. Upoštevanje zahtev iz pogojenosti je osnovni pogoj za izplačilo sredstev. Na kratko vam bom predstavila zahteve pogojenosti, ki se navezujejo na invazivne rastline.

PZR 3: OHRANJANJE PROSTO ŽIVEČIH PTIC

Zahteva 46: Na območjih Natura 2000 – ptice je prepovedano vzpostavljanje novih in obnavljanje obstoječih nasadov naslednjih tujerodnih rastlin z invazivnim potencialom: miskant (Miscanthus sp.), goji jagode, topinambur, aronija, abesinska gizotija.

PZR 4: OHRANJANJE NARAVNIH HABITATOV TER PROSTO ŽIVEČIH ŽIVALSKIH IN RASTLINSKIH VRST

Zahteva 51: Na območjih Natura 2000 – habitati je prepovedano vzpostavljanje novih in obnavljanje obstoječih nasadov naslednjih tujerodnih rastlin z invazivnim potencialom: miskant (Miscanthus sp.), goji jagode, topinambur, aronija, abesinska gizotija.

DKOP 8: MINIMALNI DELEŽ NEPROIZVODNIH POVRŠIN, OHRANJANJE KRAJINSKIH ZNAČILNOSTI, OMEJITEV REZANJA MEJIC, OMEJEVANJE TUJERODNIH INVAZIVNIH RASTLINSKIH VRST

Zahteva 55: Na kmetijskih površinah se izvajajo ukrepi za omejitev širjenja (ne sme cveteti ali semeniti oziroma se širiti v primeru lesnih rastlin) tujerodnih rastlin z invazivnim potencialom: rudbekija/deljenolistna rudbekija (Rudbeckia laciniata), kanadska zlata rozga (Solidago canadensis), orjaška zlata rozga (Solidago gigantea), enoletna suholetnica (Erigeron annuus), ambrozija/pelinolistna žvrklja (Ambrosia artemisifolia), s katero se ravna v skladu z Odredbo o ukrepih za zatiranje škodljivih rastlin iz rodu Ambrosia (Uradni list RS, št. 63/10), sirska svilnica (Asclepias syriaca), žlezava nedotika (Impatiens glandulifera), navadna barvilnica (Phytolacca americana), veliki pajesen (Ailanthus altissima), dresniki (japonski dresnik (Fallopia japonica), češki dresnik (Fallopia bohemica), sahalinski dresnik (Fallopia sachalinensis)).

V prejšnjem članku, ki je bil objavljen 21.11.2022, sem predstavila pelinolistno ambrozijo, japonski dresnik in žlezavo nedotiko. Tokrat vam predstavljam obe zlati rozgi, deljenolistno rudbekijo in enoletno suholetnico.

Kanadska in orjaška zlata rozga (Solidago canadensis, Solidago gigantea)

Gre za dve podobni vrsti prezimnih trajnic, pri katerih zimo preživijo podzemni organi. Plitvo v tleh imata razrasle korenike, iz katerih izraščajo stebla. Rastline so lahko visoke tudi 2 metra ali več. Cvetita rumeno v piramidastih socvetjih, od sredine julija do oktobra. Steblo kanadske zlate rozge je dlakavo, steblo orjaške zlate rozge pa gladko.

Slika 1: Po obliki socvetij se kanadska in orjaška zlata rozga težko ločita (Foto: K. Eler)

 

Lokalno se širita s podzemnimi korenikami. Na večje razdalje pa z drobnim semenom, s pomočjo vetra, vode in tudi človeka. V gosti travni ruši težje kali. Pogosti sta na opuščenih ali redko košenih travnikih, v jarkih, ob rekah, na obcestnih brežinah. Za preprečitev širjenja s semenom je potrebno preprečiti tvorbo semen. Manjše površine najučinkoviteje očistimo s puljenjem in izkopavanjem. Večje površine, ki so popolnoma prerasle pa je praktično nemogoče popolnoma očistiti. Pojavnost lahko zmanjšamo z intenzivnejšo obdelavo.

Obe zlati rozgi sta zdravilni in medonosni rastlini. Vendar pa korist ne odtehta njunih negativnih učinkov na naravo in kmetijsko pridelavo.

Deljenolistna rudbekija (Rudbeckia laciniata)

Je trajnica, pri kateri zimo preživijo podzemni organi. V tleh so podzemna stebla (živice), iz katerih izraščajo nadzemna stebla. Nadzemna stebla zrastejo do višine 3 metrov, na vrhu so razrasla. Cvetovi so živo rumene barve, cveti od julija do septembra.

Slika 2: Zgornji del stebla deljenolistne rudbekije (Foto: K. Eler)

V Slovenijo je prišla kot okrasna rastlina. Lokalno se širi z razrastjo podzemnih živic. S semenom se ne širi uspešno. Najbolj se širi z neočiščeno zemljino, saj so za širjenje dovolj še nekaj centimetrov veliki koščki živic. Ne prenaša pogoste paše in košnje. Razširjena je ob rekah, gozdnih robovih, med grmovjem, ob jarkih.

Ob veliki zastopanosti na traviščih lahko zmanjšuje krmno vrednost travne ruše. Zaradi svoje višine izpodriva avtohtone rastline. Širjenje preprečujemo tako, da čistimo mehanizacijo in pazimo pri premikih okužene zemljine. Preprečiti moramo tudi semenenje. Že obstoječe sestoje izčrpavamo s pogosto košnjo ali pašo. Pri manjših populacijah je učinkovito tudi večkratno puljenje rastlin. Nadzemne dele rastlin, ki še niso tvorile semen, lahko kompostiramo. Podzemne organe ter stebla z dozorelimi semeni sežigamo.

Enoletna suholetnica (Erigeron annuus)

Rastlina je največkrat dvoletna. Steblo je pokončno, razvejano, visoko je lahko tudi 1 meter ali več. Cvetovi so koški, ki so podobni marjeticam. Cveti od konca maja pa do zime. Rastlina ni strupena, ob večji zastopanosti pa zmanjšuje krmno vrednost travne ruše.

Slika 3: Cvetoča rastlina enoletne suholetnice (Foto: K. Eler)

Glede tal ni zahtevna. Ne odgovarjajo ji le zelo mokra ali zelo suha tla. Obilno se pojavlja na slabše vzdrževanih travnikih in pašnikih, na opuščenih njivah, na gozdnem robu.

Razmnožuje se s semenom, ki se širi z vetrom, mehanizacijo, mrvo, živalmi… Osnovni ukrep preprečevanja širjenja je, da preprečimo, da tvori seme. Posamezne rastline lahko odstranimo ročno, večje površine pa pogosto kosimo. Na pašnikih je pomembno, da opravljamo čistilno košnjo pred cvetenjem. Necvetoče nadzemne dele rastlin lahko kompostiramo. Cvetoča stebla sežigamo.

 

Pripravila: Vesna Kunst, mag. inž. hort.

Svetovalka specialistka za varstvo rastlin

KGZS – Zavod CE

 

Nazaj

Prihajajoči dogodki

Živinoreja , Prireja mleka , Dopolnilne dejavnosti , Izobraževanje

VABILO NA DEMONSTRACIJSKI PROJEKT - SENZORIČNA OCENA MLEČNIH IZDELKOV

07. 02. 2023 ob 08:00

KGZ Maribor

Vabimo vas na praktično delavnico z naslovom: »Izvedba demonstracijskega projekta - Senzorična ocena mlečnih izdelkov«, ki bo organizirana v okviru Programa razvoja podeželja, podukrep Podpora za demonstracijske aktivnosti in ukrepe informiranja. 

NASTAVITVE ZASEBNOSTI

Spletno mesto uporablja piškotke. Osnovni so nujni za delovanje, dodatni pa vam omogočajo boljšo uporabniško izkušnjo in dostop do kakovostne vsebine. Preberite več o piškotkih.

Nujni piškotki so potrebni za ustrezno delovanje spletnega mesta. Nastavijo se samodejno ob vaši interakciji s tem spletnim mestom. Analitični piškotki so namenjeni zbiranju podatkov o uporabi spletnega mesta za izboljšanje uporabniške izkušnje in zmogljivosti.