Dejavniki za zgodnjo pridelavo zelenjave

Dejavniki za zgodnjo pridelavo zelenjave

Kmetijstvo, Zelenjadarstvo  | 
foto: Igor Škerbot

foto: Igor Škerbot

Pridelava zelenjave v zgodnjih spomladanskih terminih, že ob koncu koledarske zime, to je od konca februarja in od začetka marca, postaja realna in izvedljiva možnost.

Ključne besede: tehnologija, zgodnja zelenjava

Dejavniki za uspešno pridelavo zelenjave v zgodnjih pomladanskih terminih:

Pridelava zelenjave v zgodnjih spomladanskih terminih, že ob koncu koledarske zime, to je od konca februarja in od začetka marca, postaja realna in izvedljiva možnost. Dokaz za to je letošnja zima, ki ni ponudila niti izrazito nizkih temperatur, kaj šele padavin (sneg, dež). Takšne vremenske razmere nudijo možnost zgodnje pridelave zelenjave. Še posebej v nižinskih območjih, na sončnih legah in območjih, kjer so lažja tla. Sodobna tehnologija danes omogoča mnoge tehnološke pripomočke, s pomočjo katerih je lažje in brez ali z manj ovir pridelovati nekatere vrste zelenjave v tako zgodnjih, še izven sezonskih terminih. Izkoriščanje zgodnjih terminov tudi kasneje v marcu in aprilu za pridelavo zelenjave je trend in dobra možnost za ponudbo lastne, sveže in lokalno pridelane zelenjave. A to še ne pomeni, da lahko zelenjavo v tem času pridelujemo enostavno in brez ovir narave. Pridelavo prilagodimo možnim nenadnim vremenskim spremembam, ki so lahko v hipu in nekaj dnevih velika ovira pri doseganju cilja biti zgodnji. Tudi zato je zgodnjo pridelavo potrebno že v osnovah temeljiti na nekaterih prilagoditvah v tehnologiji pridelave zgodnjih vrst zelenjave, o katerih več v nadaljevanju.

 

Osnova so tla in obdelava tal

Veliko je odvisnega od kakovosti priprave tal, njihove strukturnosti, založenosti s talno vlago, humusom in hranili. Kot po pravilu za zgodnje termine pridelave izberemo lažja in strukturna tla, ki se hitreje ogrejejo. Optimalne zaloge talne vlage omogočijo zelenjadnicam dobro začetno in nadaljnjo rast koreninskega sistema, ki je osnova za kakovosten nadzemni del pri vseh vrstah zelenjave, sicer moramo biti pripravljeni in namakati. Pomembna je tudi vsebnost osnovnih hranil v tleh – dušik, fosfor, kalij, kalcij. Založenost z nekaterimi od njih ugotovimo s talno analizo, kjer je nepogrešljiv podatek tudi stanje kislosti tal (vrednost pH) in vsebnost organske snovi. Če so tla kisla ali slabo založena s hranili, pozimi poskrbimo in naredimo analizo tal, na njeni osnovi potem izdelamo natančen načrt gnojenja in apnjenja. Analizo tal naredimo že ob koncu prejšnje vegetacije, po spravilu prejšnjega posevka, potem po potrebi in pravočasno izvedemo najprej apnjenje in nato gnojenje s fosforjem in kalijem. Bolje je apniti že v jesen ali pozimi, če je to mogoče, osnovno gnojenje pa lahko izvedemo tudi ob predsetveni pripravi tal. Želim poudariti, da spomladi ni dobro izgubljati časa s čakanjem na izdelavo analize tal in gnojilnega načrta. Vsak zgodaj izgubljen dan zaradi zamud npr z apnjenjem, gnojenjem, z osnovno pripravo tal, se bo poznal v poznejšem roku spravila. Zato tudi tla osnovno ali minimalno, predsetveno obdelamo pravočasno, da lahko potem sadimo ali sejemo dovolj zgodaj in pravočasno.

Kako v vrtnarstvu pospešimo ogrevanje tal pred sajenjem?

Uporabimo prekrivanje tal (npr. v rastlinjaku) s prozorno, plastično folijo, kjer skozi folijo prodirajo sončni žarki, zaradi česar se tla dodatno ogrevajo zaradi nekaj ujetega toplega zraka med tlemi in folijo, tla ogrevamo tudi dotikalno. Zaradi več toplote in svetlobe pride do vzporednega pozitivnega učinka, ko na tako prekritih tleh začne rasti tudi plevel, ki ga potem mehansko uničimo s predsetveno plitvo obdelavo. Tako ogreta tla potem prekrivamo s temnimi folijami in čim prej posadimo kakovostne zelenjavne sadike.

Rok za sajenje in / ali setev

Termini setve in /ali sajenja sadik naj bodo skrbno načrtovani in prilagojen željenemu času za spravilo zgodnjih pridelkov sveže zelenjave. Najprej zasnujemo zgodnje posevke zelenjave z vrstami in tudi različnimi sortami ali hibridi, katerim morebitne nizke temperature niso ovira in so primerne za zgodnje spomladanske termine pridelave. Zato v naših razmerah najprej sadimo zelenjavne vrste iz družine kapusnic (zelje, cvetača, brokoli, redkvico) in stročnic, ki niso zahtevne za visoke temperature (grah, bob), čim bolj zgodaj v februarju posadimo še stroke jarega česna, nekoliko kasneje sledi sajenje glavnate solate, setev korenčka in sajenje sadik ali čebulčkov čebule ter sadik pora. V primerno pripravljena in dobro ogreta tla (nad 8 – 10°C) je mogoče saditi tudi dobro nakaljene gomolje zgodnjih sort krompirja. Zgodnji roki sajenj in setev pridelovalcu omogočijo spravilo dovolj zgodaj, ko je ponudba lokalne zelenjave še nizka in bi naj bile cene vsaj na začetku primerno visoke, tako za pridelovalca, kot sprejemljive tudi za potrošnika.

Kakovostna in pravočasna sadika

Ne glede na vrsto zelenjavne sadike, mora le ta izpolnjevati nekaj osnovnih zahtev. Sadika mora v dovolj veliki grudi imeti kompakten in gost koreninski sistem, kjer bodo mlade, drobne koreninice ob presaditvi iskale hranila in svoj prostor za nadaljnji razvoj ter s tem povzročile takojšnjo, hitro in kompaktno nadzemno rast sadike. Zato zgodnjo pridelavo zelenjave temeljimo izključno na pravočasno in kakovostno vzgojenih sadikah s koreninsko grudo. Brez tega pristopa bi bili danes v pridelavi zelenjave zelo težko zgodnji v terminu zasnove pridelave in tudi spravilu (čim bolj) zgodnjih pridelkov sveže zelenjave. A priporočam presajati dobro utrjene sadike, z dobrim in kompaktnim nad in podzemnim delom. Nadzemni ali vegetativni del mora biti čvrst, močen, kompakten in naj imajo rajši manjše in bolj temno zeleno obarvane liste, saj bodo potem na takih zasnovah veliko bolje oblikovale čvrste glave (npr. solate ali zelja), kot pa če bodo sadike imele izdolžen koreninski vrat, zaradi katerega niso sposobne »nositi« želeno večjih, težjih in zbitih glav.

Pridelujemo na prostem ali v rastlinjakih

Večino zgoraj omenjenih zelenjadnic pridelujemo na prostem. V rastlinjakih v zgodnjih terminih sadimo tudi plodovke, a šele od aprila naprej. Takrat je potrebno dodatno ogrevanje, tudi v primeru, ko ima rastlinjak dvojno, napihljivo folijo, so ponavadi nočne temperature prenizke in bi preveliko nihanje med dnevno in nočno temperaturo pomenilo prevelik stres za rast in razvoj toplotno občutljivih zelenjadnic. V rastlinjakih se v zadnjem času v zgodnjih terminih več ne pridelujejo samo plodovke, ampak tudi toplotno zahteven visok ali nizek fižol za stročje ter dobro nakaljen krompir zgodnjih sort. Tako lahko potrošnike zelo zgodaj v maju in začetku junija oskrbijo s svežim stročjim fižolom in zgodnjim (mladim) krompirjem.

Prekrivanje rastlin

Izvajamo ga s kopreno, neposredno oziroma direktno na rastline, z namenom izboljšati mikro klimo v neposredni okolici zelenjavnih sadik. To dosežemo s pomočjo uporabe vlakninastih prekrivk ali kopren različnih trgovskih znamk in različnih debelin - izraženo v g/m2 . S pomočjo prekrivk odločilno izboljšamo mikro klimatske pogoje, ko med prekrivko in tlemi, v območju okrog rastline zadržujemo bolj ogret zrak, takrat s tem omogočimo dobro in pospešeno rast in razvoj posajenih rastlin. Za zelo zgodnjo pridelavo uporabimo debelejše (zimske) prekrivke (30 do 40 g/m2 ), sicer lahko prekrivamo tudi v dveh slojih s tanjšo (letno) prekrivko (npr. 17 ali 19 g/m2 ). Na manjših površinah lahko naredimo tudi nizke tunele, bodisi ročno, v sodobnem svetu tudi s posebnimi stroji za izdelavo nizkih tunelov, kjer pogosto za prekrivanje uporabijo tudi plastične, prozorne, cele ali delno naluknjane (perforirane) folije. V takem primeru je nujno potrebno izvajati in uporabiti tudi kapljično namakanje, saj hkrati s tuneli in prekrivkami zgodnje vrste zelenjave pridelujemo na tleh prekritih s temnimi zastirnimi folijami (črna, rjava ali siva barva).

Uporaba biostimulantov

Namen takšnih sredstev je skrb za dobro prilagojenost rastlin na manj ugodne rastne pogoje. Na tržišču je na voljo mnogo sredstev za vzpodbujanje dobre in hitre rasti, kakovostno oblikovanje koreninskega sistema pri sadikah in dvig tolerantnosti na neugodne rastne razmere (npr. nizke temperature, mraz in sušo, …). Ob uporabi takšnih sredstev priporočam, da jih uporabljate zgolj in samo po napotkih in priporočilih iz navodil o uporabi. Tako si boste z njimi pomagali pri uspešni pridelavi zgodnje zelenjave, bodisi na prostem, bodisi v rastlinjaku ter boste pridelke zelenjave dovolj zgodaj tudi pobirali in prodajali potrošnikom.

 

Igor Škerbot, univ. dipl. inž. agr. Svetovalec specialist II (za poljedelstvo, vrtnarstvo in okrasne rastline) KGZS- Zavod CE

Nazaj

Prihajajoči dogodki

Trenutno ni aktualnih vsebin! Oglejte si vse dogodke.

Piškotki

Spletno mesto za namen izboljšave delovanja uporablja piškotke.
Z uporabo strani soglašate z uporabo piškotkov.

Odpri/zapri