Živalim prilagojena reja, foto: Barbara Lobe

Ključne besede: Dobrobit živali, krave dojilje, krave molznice, odnos človek žival, osnovne potrebe živali, ekološko kmetijstvo, tehnološki načrt, notranja ureditev hleva

Oglejte si video posnetek reje krav dojilj v hlevu na ekološki kmetiji, ki prikazuje človeka dostojno ravnanje z živalmi ter živalim prilagojeno rejo, kjer so vsi vidiki dobrobiti živali upoštevani v največji možni meri.

Oglejte si še video posnetka iz dveh hlevov proste reje krav molznic. Presodite, kako se živali počutijo. Opazujte počutje živali v lastnem hlevu in razmišljajte o izboljšavah.

Dobrobit živali se ne omejuje le na osnovne potrebe po bivanju, prehranjevanju, gibanju, socialnih kontaktih, ampak se izraža tudi v zavedanju človeka, da so rejne živali človekov »partner«, za katere mora prevzeti vso odgovornost in ki potrebujejo človekovo prisotnost in spoštovanje za svoj prihodnji razvoj. Le zdrave in zadovoljne živali, da tudi živali občutijo ugodje kot človek, so lahko hrana, ki ohranja človeka pri zdravju in vitalnosti, ki sta še kako potrebni za razvoj človeka in to ne zgolj na fizični ravni.

Z živalmi imamo skupne najbolj osnovne potrebe po gibanju, spanju, prehranjevanju, pitju, socialnih kontaktih. Oglašanje krave, ki ji vzamemo telička, vznemiri tudi nas, pogled v oči umirajoči živali, je kot pogled v globino lastne duše.

Vzeti moramo v obzir, da poteka odnos človeka do živali, ki jih redimo, na treh osnovnih nivojih:

• kot prvo je človek nad živaljo v primeru, ko ji na kmetiji določa pogoje za življenje, krmljenje in razmnoževanje. Z npr. uniformiranim načinom prehranjevanja ji na fizični ravni postavlja okvire pri izkušnji okušanja različne krme,
• kot drugo je človek enakovreden živali v primeru, ko si z njimi deli enake potrebe po gibanju, prehranjevanju, pitju, počivanju in druženju,
• in kot tretje, moramo priznati, da je človek pod živaljo v primeru nekaterih specializiranih sposobnosti in lastnosti, kot je npr. spretnost psa čuvaja pri čuvanju črede na pašniku, gnoj živali pri ohranjanju plodnosti tal.

V vsakdanjem življenju pri obilici dela in skrbi na to vse prevečkrat pozabimo.

Z živalmi si delimo izkustvo ločitve in združevanja, bolečine in radosti, strahu in svobode, omejenosti in prostosti. Z vzgojo jim človek določa smer, brez možnosti drugačnega načina bivanja.

Pride trenutek, da se kot ljudje, ki smo sprejeli odgovornost do svojih živali vprašamo ali smo storili vse, kar je v naši moči, da smo poskrbeli zanje. Poskrbeli zanje na osnovnem nivoju bivanja, oskrbe in socialnih stikov med njimi samimi, kot tudi z nami. Kajti živali, ki jih redimo, potrebujejo bližino človeka ravno tako, kot bližino druga druge.

Na nas je, da presodimo, kako se počutijo v hlevu, ne samo glede osnovnih potreb, ki smo jih omenili, ampak tudi glede našega odnosa do njih. Vse to je dobrobit živali.