Krave na paši foto: Polona Starc

Ključne besede: oskrba živali, paša, voda

Tako moramo živalim na paši zagotoviti zadostne količine vode primerne kakovosti, ki naj bo živalim ves čas paše na voljo. S tem se bomo izognili težavam (trenja med živali pri kratkotrajnem napajanju, zmanjšana proizvodna sposobnost živali, poškodbe, ..), ki bi nastopile, pri omejenem zagotavljanju vode. Pri mineralno vitaminskih mešanicah pazimo, da dokupimo le tiste, ki so dovoljene za ekološko kmetovanje. Tako lahko kupite mineralno vitaminske mešanice, ki so uvrščene v katalog dovoljenih sredstev za ekološko kmetovanje, sicer pa je najbolje, da pred nakupom pridobite informacijo o ustreznosti posamezne mineralno vitaminske mešanice.

V pašni sezoni ne pozabimo na redno spremljanje zdravstvenega stanja živali. To lahko dosežemo z dnevnim obiskom črede in opazovanjem glavnih vidnih delov živali, na katerih se najprej pokažejo znaki raznih obolenj. Tako npr. opazujemo kožo in dlako, kondicijo živali, temperament, sledenje čredi, itd.). Takoj ko opazimo odstopanja od običajnega obnašanja živali, moramo natančno preveriti ali izhajajo iz fizioloških vzrokov živali (pojatev, itd.) ali so odraz bolezenskega stanja. Tako na paši lahko nastanejo različne zastrupitve z rastlinami, večje invazije parazitov, ki zahtevajo ustrezno ukrepanje rejca. Obolele živali boste spoznali po slabi kondiciji, zaostajanju za čredo, živali so brez temperamenta, če prihaja do izgube krvi so vidne sluznice blede, pojavljajo se driske, itd. V okviru čredink zagotovite živalim možnost umika v senco dreves ali drugih elementov v naravi oziroma jim v najbolj vročem delu dneva omogočite dostop do nadstreškov ali hleva v katerega se bodo rade umaknile. Če opažate večji nemir živali zaradi žuželk, kot so muhe, obadi, …, ki se lahko odrazi tudi na poslabšanju zdravstvenega stanja živali se posvetuje z vašim območnim veterinarjem in na podlagi priporočil veterinarja tudi ukrepajte.

Pri kokoši bodite pozorni na razvoj uši, ki jih je težko zaznati, ko pa so že močno napredovale se lahko pojavljajo že izgube (pogin živali ali zmanjšana nesnost). Tako je najbolje, da občasno kakšno kokoš ujamete in pregledate, saj boste tako najhitreje odkrili zajedalca. Seveda tudi pri tem velja pravilo, da ukrepate na podlagi diagnoze in mnenja veterinarja, vse pa skrbno zapišite v dnevnik veterinarskih posegov in seveda ne pozabite na podvojitev karence pred ponovno prodajo pridelkov v tem primeru jajc.

Vzdrževanje travne ruše – V času paše ne pozabimo na skrb za travno rušo na pašnikih. Tako je nujno, da po prestavitvi živali v sledečo čredinko, pašne ostanke pokosite in to obvezno pred semenenjem. Ne čakajmo na konec sezone, saj bodo do takrat vse rastline, ki jih živali ne želijo pojesti tudi semenile in povečale delež v travni ruši. S košnjo in odstranitvijo nezaželenih rastlin na pašniku boste preprečili njihovo širjenje in tako imenovano zapleveljenje pašnika. Najboljša je izmenična košnja in paša.

V povezavi z vzdrževanjem optimalne rodovitnosti tal svetujem tudi, da na določenih delih površin opravite analizo zemlje in s pomočjo svetovalca izdelate gnojilni načrt. S tem boste lahko vsako leto računali na primeren pridelek zelinja. Analizo je priporočljivo opraviti po preteku pet letnega obdobja. Pri sestavi gnojilnega načrta moramo v ekološki pridelavi upoštevati le dovoljena mineralna gnojila in seveda na kmetiji pridelana organska (živinska) gnojila. V praksi ugotavljam predvsem slabo založenost travnih in pašnih površin s fosforjem, kar se odraža predvsem v zmanjšanem pridelku in slabši kvaliteti travne ruše (metuljnice so zastopane v zelo majhnih deležih v travni ruši).

Priprava na vhlevitev živali (PROSTA/vezana reja) – Z zaključkom pašne sezone bomo tudi na ekoloških kmetijah živali ponovno vhlevili v hlev, kjer jih bomo oskrbovali v zimskem obdobju. Tako bi morali na ekološki kmetiji v vizijo za prihodnje vključiti tudi preusmeritev iz vezane v prosto rejo v zimskem obdobju, zaradi številnih prednosti, ki jih prosta reja prinaša, tako rejcu, kot tudi živalim. Vsem, ki še niste uredili proste reje, svetujem da obiščete katero od kmetij, ki so že prešle na sistem proste reje in imajo ustrezno tehnologijo in spoznate prednosti omenjenega sistema. V kolikor bi se odločili za preusmeritev, pa se posvetujete s specialistom za gradnje hlevov pri območnih kmetijsko gozdarskih zavodih, ki vam bodo svetovali ustrezno gradnjo, pripravili idejno skico preusmeritve, saj nepravilno dimenzionirani hlevi lahko pomenijo velike težave v času proste reje, oziroma reje v hlevu. Pred vhlevitvijo ne pozabite tudi na ustrezno čiščenje hleva in razkuževanje hleva ter končno beljenje. S tem boste vplivali na boljše zdravstveno stanje vaših živali tudi v zimskem času.

Mitja Zupančič, univ. dipl. inž.zoot.
Svetovalec specialist II, za ekološko kmetovanje