Govedoreja in toplogredni plini

Govedoreja in toplogredni plini

Kmetijstvo, Živinoreja, Travništvo in pašništvo  | 
foto: Dominik Pečovnik

foto: Dominik Pečovnik

Kako lahko zmanjšamo emisije metana, ki je eden izmed toplogrednih plinov?

Ključne besede: toplogredni plini, govedoreja, metan, emisije,

Govedoreja in toplogredni plini

Toplogredni plini so plini, ki v ozračju povzročajo učinek tople grede. Dopuščajo vstop v ozračje sončevemu kratkovalovnemu sevanju in hkrati vpijajo del izhajajočega dolgovalovnega sevanja. Na ta način segrevajo zrak. Najpomembnejši toplogredni plini so ogljikov dioksid, metan in didušikov oksid. Njihova količina v ozračju se od leta 1850 izredno hitro povečuje. Največ emisij toplogrednih plinov v ozračje prispeva energetika, promet, krčenje gozdov, industrija, kmetijstvo, ravnanje z odpadki… Kmetijstvo prispeva v svetovanem merilu 20 do 35% izpustov toplogrednih plinov, v Sloveniji okoli 10%. Od vseh izpustov toplogrednih plinov iz kmetijstva v Sloveniji pa govedoreja prispevala kar 65,6% (dve tretjini) Metan in didušikov oksid sta najpomembnejša toplogredna plina v kmetijstvu. Metan nastaja pri fermentaciji v prebavilih domačih živali, največ v vampu prežvekovalcev. Didušikov oksid pa nastaja med skladiščenjem živinskih gnojil in pri gnojenju z živinskimi in dušičnimi mineralnimi gnojili.

Kako zmanjšati emisije metana

Na delovanje vampa močno vpliva prehrana. Pomembno je razmerje med voluminozno krmo in koncentrati, med vsebnostjo surove vlaknine in drugih hranil v obroku. Neustrezna razmerja, neusklajen obrok, krma s slabo prebavljivostjo pomeni slabše izkoriščanje hranil in večje izpuste metana. Emisije metana se zmanjšajo, če se groba voluminozna krma drobno zreže. Tudi krmljenje silaž namesto suhe krme pomeni manjšo emisijo metana.

Obstaja neko splošno prepričanje, da nižja prireja pomeni manjši vpliv na okolje. Številne raziskave pa kažejo obratno in sicer, da višja prireja pomeni zmanjšanje emisije metana na enoto prireje. Izpusti metana so v največji meri odvisni od intenzivnosti reje. Ob povečanju prireje na žival je mogoče ob nezmanjšani prireji mleka in mesa zmanjšati število živali.

Vsi načini, ki povečujejo razmerje med prirejo in potrebami za vzdrževanje pomenijo zmanjšanje emisije metana na enoto prireje. Hitrejša rast, višja prireja, bolj zdrave živali, daljša življenjska doba, izbira kombiniranih pasem so ukrepi, ki zmanjšujejo emisijo metana na enoto prireje mleka ali mesa.

Največ didušikovega oksida v kmetijstvu v Sloveniji nastaja pri gnojenju z mineralnimi in živinskimi gnojili. Didušikov oksid se sprošča tudi med skladiščenjem živinskih gnojil in pri obdelavi zlasti šotnih tal. Ob upoštevanju načel kroženja dušika na kmetiji prispevamo k zmanjšanju emisij didušikovega oksida največ. Količino gnojil je potrebno uskladiti s potrebami rastlin. Izkoristek beljakovin pri reji domačih živali je razmeroma slab. Veliko dušika, ki ga živali zaužijejo se izloči z urinom in blatom. Preobilno krmljenje beljakovin v obroku pomeni večjo vsebnost dušika v izločkih in večje tveganje za emisijo didušikovega oksida in amonijaka.

Način vhlevitve živali vpliva na emisije toplogrednih plinov. Sproščanje didušokovega oksida je manjše pri skladiščenju gnojevke, kot pri sistemu gnoja in gnojnice. Na paši je sproščanje teh plinov manjše kot v hlevski reji.

Zlasti goveja gnojevka se lahko uporabi za proizvodnjo bioplina. V tem primeru se proizvedeni metan v bioplinu porabi za proizvodnjo električne energije in toplote, hkrati pa se zmanjša njegov izpust. Glavna omejitev za izvajanje tega ukrepa v Sloveniji je razdrobljenost živinoreje, majhne kmetije in cena gradnje teh naprav. Če strnemo: zmanjšanje sproščanja toplogrednih plinov v govedoreji je možno doseči s povečano učinkovitostjo reje, s pravilno prehrano, z zmanjšanjem števila živali, uvajanjem paše, upravljanjem z živinskimi gnojili, gnojenjem. Poskrbeti je potrebno za optimalno izkoriščanje lokalno pridelane krme.

Kjer je mogoče, naj se poveča število živali na paši in podaljša pašna sezona. Prireja mleka in mesa naj temelji na izkoriščanju travnatega sveta. Dodaten argument za to v povezavi s podnebnimi vprašanji je, da govedo izkorišča biomaso bogato z vlakninami, ki je za prehrano ljudi neuporabna. In nenazadnje: proizvodnja krme s travinja ima še druge pozitivne vplive na okolje, na primer manjšo odvisnost od kemičnih sredstev (herbicidi, pesticidi), manjše izpiranje dušika, večjo biotsko raznovrstnost.

Nazaj

Prihajajoči dogodki

Trenutno ni aktualnih vsebin! Oglejte si vse dogodke.

Piškotki

Spletno mesto za namen izboljšave delovanja uporablja piškotke.
Z uporabo strani soglašate z uporabo piškotkov.

Odpri/zapri