Izboljšanje travne ruše z dosejavanjem

Izboljšanje travne ruše z dosejavanjem

Kmetijstvo, Živinoreja, Travništvo in pašništvo  | 
Foto: Lidija Diklič - sejalnica za vsejavanje v travno rušo

Foto: Lidija Diklič - sejalnica za vsejavanje v travno rušo

Spomladi je  potrebno na travinju izvesti vse ukrepe, ki bodo omogočili primerno visoke in kvalitetne pridelke osnovne krme na živinorejskih kmetijah. Boljša je osnovna krma (mrva, travna silaža, paša), manj je stroškov za nakup manjkajočih hranil za živali. Zato je potrebno stanje travne ruše na travnikih skrbno spremljati.

Ključne besede: Travinje, travna ruša, analiza tal, dosejavanje

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Spomladi je  potrebno na travinju izvesti vse ukrepe, ki bodo omogočili primerno visoke in kvalitetne pridelke osnovne krme na živinorejskih kmetijah. Boljša je osnovna krma (mrva, travna silaža, paša), manj je stroškov za nakup manjkajočih hranil za živali. Zato je potrebno stanje travne ruše na travnikih skrbno spremljati.

Če je travna ruša poškodovana zaradi dela s stroji, ko so bila tla mokra, zaradi gaženja živine, miši, divjadi, ličink majskega hrošča, moramo te poškodbe spomladi obvezno in pravočasno odpraviti, da na praznih mestih v travni ruši ne bodo pričele poganjati in se razraščati neželjene zeli oz. pleveli.   

Kadar se odločamo za dosejavanje travnikov zaradi izboljšanja botanične sestave travne ruše, je potrebno  nameniti pozornost izbiri prave mešanice trav za dosejavanje, ustreznemu času setve in izbiri tehnike. V ruši si želimo imeti 60 do 80 % delež trav, srednji delež (23 – 35 %) metuljnic ter do 5 % delež zeli.

Trave naj bodo po možnosti kakovostne, kot je trpežna ljuljka, travniška latovka, travniška bilnica in mačji rep. Med metuljnicami sta dobrodošli v travni ruši predvsem bela in črna detelja. Okusnost krme pa izboljšajo v manjšem deležu koristne zeli kot so regrat, rman in kumina. Kakovost krme močno zmanjšujejo širokolistni pleveli, kot je ščavje, zlatice ali navadni dežen, ki se kaj hitro razmnožijo.

Preden se odločimo za dosejavanje, moramo najprej poiskati vzroke za poslabšano stanje in jih odpraviti. Če tega ne storimo, dosejavanje ne bo imelo dolgega učinka. Najpogosteje sta to napačno gnojenje in način rabe.   

Kadar se je na travnikih razrasel mah, je na travniku nekaj hudo narobe. Na splošno je razširjeno mnenje, da  mah uspeva tam, kjer so tla kisla in ga je najlažje odpraviti z apnenjem. Seveda to ne drži povsem, ker mah uspeva tudi na apnenčastih tleh. Lahko da so tla preveč siromašna za rast boljših travniških rastlin in je potrebno poskrbeti za uravnoteženo gnojenje in tudi apnenje. Najbolj v tleh primanjkuje fosforja. Priporočamo, da se pred gnojenjem opravi analiza tal na vsebnost osnovnih hranil kot sta fosfor in kalij in na kislost, da ne gnojimo na pamet. Ko bodo trave ustrezno preskrbljene s hranili, bodo hitro prerasle mah. Drugače mah najenostavneje odstranimo s prečesavanjem travnikov in zasejavanjem praznih mest. Če ne bomo odstranili vzrokov, pa bo to samo delo in dodaten strošek.  Z brananjem in česanjem tudi poravnamo krtine, zrahljamo in prezračimo gosto rušo in odpremo tla za lažje klitje semen ob dosejavanju. To je pomembno še posebej takrat, ko za setev ne uporabimo posebne sejalnice za neposredno setev in seme sejemo površinsko s pomočjo trosilnika za gnojila ali ročno. Pri takem načinu setve je poraba semena nekoliko večja.

Najpomembnejši ukrep po dosejavanju je valjanje, s katerim izboljšamo stik semen z vlažnimi tlemi in jim omogočimo vznik.  Sejane rastline se po vzniku počasi razvijajo in jih lahko kaj hitro preraste stara travna ruša in jih zaduši. Zato je nujno treba opraviti čistilno košnjo kmalu po vzniku novih rastlinic.  Ne čakamo, da bo trava zrasla na običajno višino za košnjo.  S tem dosežemo boljšo osvetlitev mladih rastlinic in pospešimo njihovo rast. Zaradi hitre spomladanske rasti stare ruše je na splošno bolj priporočeno dosejavanje v poznopoletnem času, ko se rast stare ruše upočasni in je manj konkurenčna. Vedno pa obstaja tveganje zaradi morebitnega pomanjkanja padavin.

Če živali pasemo, je zgodnja spomladanska paša lahko učinkovit ukrep za izboljšanje travne ruše. Z njo pričnemo že pred ozelenitvijo ruše, ki jo živali s stalnim obgrizovanjem izčrpavajo. Živalim pašo omejimo in jih tako prisilimo, da pojedo v živo tudi razne plevelne rastline. Po paši v živo pa površino dosejemo z izbrano travno deteljno mešanico in pustimo živali na tej površini še kakšen dan ali dva, da seme s parklji namesto valjarja pritisnejo k tlom. Ta način izboljšanja ruše je primeren za bolj strme in razgibane travnike, kjer ne moremo uporabiti kmetijske mehanizacije.

Pripravila: Lidija Diklič, koordinator II

Nazaj

Prihajajoči dogodki

Poljedelstvo

Vabilo na demonstracijski projekt - poljedelstvo

15. 03. 2024 ob 08:00

KGZS Zavod Murska Sobota

Objavljamo vabilo za brezplačno strokovno predavanje in ogled dobre prakse »PREPOZNAVANJE RAZLIČNIH TIPOV TAL, NJIHOVIH ZNAČILNOSTI IN PRILAGAJANJE KMETIJSKIH KULTUR TER RAZLIČNIH TEHNOLOGIJ NA POTREBE POSAMEZNIH KMETIJ«