foto: Iris Škerbot

Ključne besede: ječmen, bolezen

JEČMENOVA GOLA SNET (Ustilago nuda) Pri pridelavi ječmena in pšenice so v preteklosti gospodarsko pomembne bolezni povzročale tudi sneti. Pomen teh bolezni se je z uporabo certificiranega semena, razkuževanjem semena s fungicidi in setvijo odpornejših sort zmanjšal. Poleg gole ječmenove sneti, ki se pogosteje pojavlja v območjih z višjo zračno vlažnostjo ter obilnejšimi padavinami, se lahko na ječmenu pojavi tudi ječmenova pokrita snet (Ustilago hordei), ki ji prija bolj topla in suha klima, vendar je v Sloveniji zelo redka. Ista gliva, ki povzroča ječmenovo golo snet (Ustilago nuda f.sp. hordei) lahko okuži tudi pšenico in povzroči prašnato pšenično snet (Ustilago nuda f.sp. tritici).

Gliva preživi do setve kot dormantni micelij v embriu zrna. Po kalitvi semena hkrati s kalčkom raste tudi micelij sneti. Ob klasenju micelij preprede vsa tkiva klasa in zrna. Klas se preobrazi v brezoblično črno gmoto klamidospor, Ko dež in veter spereta in razpihata spore, ostane od klasa le še klasno vreteno. Pred klasenjem so okužene rastline bolj temnozelene, imajo bolj pokončne liste s klorotičnimi progami. Običajno okužene rastline klasijo nekoliko prej in jih 2 med zdravim klasjem zelene barve zlahka opazimo. Ti se pojavijo šele ob klasenju, ko se namesto zdravih razvijejo snetljivi klasi. Gliva se ohranja v obliki micelija, znotraj embria okuženih zrn. Okuženo zrno ima običajen izgled in je normalno kalivo, zato takšnega semenskega materiala ne moremo vizualno ločiti od zdravega. Do okužb prihaja v času cvetenja, ko krhka semenska ovojnica poči, spore, ki jih raznaša veter, pa preko brazde odprtih cvetov okužujejo sosednje klase. V povprečju se spore prenašajo v polmeru 10 metrov od vira okužbe (snetljivih klasov). Micelij glive raste v razvijajočem se embriu in se tam ohrani do setve v naslednjih letih. Do večjih razsežnosti okužb prihaja predvsem v primeru zmerno toplih in vlažnih vremenskih razmer (16-22 ⁰C), ki spodbujajo razvoj teliospor ter podaljšujejo obdobje cvetenja ječmena.

Varstvo pred to boleznijo temelji na preventivnih ukrepih. Pojav ječmenove gole sneti preprečujemo s setvijo certificiranega in razkuženega semena. Bolezen obvladujemo tudi z razkuževanjem semena z ustreznimi fungicidi. Pred uveljavitvijo fungicidov za zaščito semena, so semena tretirali s terapijo z vročo in mrzlo vodo, kar je še danes, zaradi omejenega nabora sredstev, edini način razkuževanja in priprave ekološkega semena ali pogosto tudi priprave doma pridelanega semena. Na območjih, kjer bolezen predstavlja gospodarsko pomembnejši problem, je v veljavi tudi setev odpornih sort. Za najbolj učinkovit in ekonomsko upravičen ukrep zatiranja ječmenove gole sneti velja kemično tretiranje semena. V nasprotju z nekaterimi drugimi glivami, ki se ohranjajo na površini semena, uporaba površinskih fungicidov ni učinkovita za zatiranje ječmenove gole sneti. Bolezen lahko učinkovito zatiramo zgolj z uporabo sistemičnih fungicidov, pri katerih se aktivna snov v začetku kalitve premešča v notranjost semena in uniči micelij. 3 Seme se sme tretirati s fungicidi le v napravah, ki imajo certifikat o skladnosti, ki se zahteva za naprave za nanašanje fitofarmacevtskih sredstev in tretiranje semena smejo izvajati le za to dejavnost registrirana podjetja. Obvladovanje te bolezni ob jasno izraženih bolezenskih znakih na klasih žal ni mogoče. Večja možnost za pojav bolezni je, kadar sejemo doma pridelano, nerazkuženo seme in pri ekološki pridelavi.

mag. Iris Škerbot, univ. dipl. inž. agr. specialistka za varstvo rastlin