Mednarodni dan ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani (foto: FAO priročnik)

Vsako leto 29. septembra svet obeležuje Mednarodni dan ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani. Letos ta dan, na pobudo Generalne skupščine Združenih narodov,  obeležujemo že šesto leto zapored. Letošnja tema poziva k razširitvi in ​​okrepitvi prizadevanj deležnikov za zmanjšanje izgub in odpadne hrane kot ključnega elementa za zagotavljanje trajnostne prehranske prihodnosti za vse.

Ključne besede: Izgube hrane, odpadna hrana, zavržki hrane

Mednarodni dan ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani nas opominja in poziva k okrepitvi skupnih prizadevanj, saj je zmanjševanje izgub hrane ključ do bolj trajnostne prihodnosti.

Mednarodni in evropski cilji do leta 2030

Cilj mednarodnega dne ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani je ozaveščanje o pomembnosti problema in njegovih možnih rešitvah na vseh ravneh. Poleg tega je cilj tudi spodbujanje globalnih prizadevanj in skupnih ukrepov za doseganje cilja trajnostnega razvoja 12.3., katerega cilj je do leta 2030 prepoloviti svetovne količine odpadne hrane na prebivalca. Trenutno se ocenjuje:

- da je bilo leta 2021 po žetvi in preden je hrana dosegla prodajne police, na svetovni ravni izgubljenih 13 odstotkov hrane, kar ustreza 1,25 milijarde ton (FAO, 2023),

- da je bilo leta 2022 v gospodinjstvih, gostinskih storitvah in prodaji na drobno zavrženih 19 odstotkov hrane, kar ustreza 1,05 milijarde ton (UNEP, 2024),

- da gospodinjstva predstavljajo 60 % svetovnih odpadne hrane (UNEP, 2024),

- da je bilo leta 2023 približno 28,9 % svetovnega prebivalstva, tj. 2,33 milijarde ljudi, zmerno ali hudo neustrezno preskrbljenih s hrano (FAO idr., 2024),

- da se je leta 2023 eden od enajstih ljudi na svetu soočal z lakoto (FAO idr., 2024),

- da izguba hrane in odpadna hrana ustvarjajo 8 do 10 odstotkov svetovnih emisij toplogrednih plinov (IIPC, 2019).

Evropska komisija je sprejela cilje, ki jih moramo države članice doseči do konca leta 2030, in sicer: 
   -  zmanjšanje za 10 odstotkov v proizvodnji, 
   -  zmanjšanje za 30 odstotkov na prebivalca v sektorju trgovine na drobno in potrošnji (restavracije, gostinske storitve in gospodinjstva).

Kakšni so podatki v Sloveniji?

V Sloveniji v vseh členih preskrbe s hrano zavržemo velike količine hrane. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije smo leta 2023 v Sloveniji zavrgli 164.803 ton hrane, kar je 9 odstotkov več kot leto prej. Največ odpadne hrane je nastalo v gospodinjstvih (44 odstotkov), v gostinstvu in strežbi hrane (34 odstotkov), v proizvodnji hrane (13 odstotkov) in v dejavnosti trgovine z živili (9 odstotkov). Vsak prebivalec Slovenije je zavrgel povprečno 78 kg hrane.

Kaj lahko izboljšamo že danes?

Vse se začne z majhnimi koraki, tako lahko veliko naredimo že v gospodinjstvih. Preprosti in učinkoviti ukrepi so: bolj premišljeno nakupovanje, shranjevanje hrane, ustvarjalna uporaba ostankov in načrtovanje obrokov. V gostinskem sektorju in turizmu lahko k zmanjševanju prispevajo z manjšimi porcijami, boljšo organizacijo nabave in podarjanjem viška hrane. V trgovini pa z odgovornim naročanjem in spodbujanjem potrošnikov k nakupu lokalnih, sezonskih izdelkov.

Več koristnih in uporabnih informacij najdete na spletni strani  'Naša super hrana'. Na spletu pa je na voljo tudi vodnik "Vključite se za IDAFLW 2025", ki sta ga pripravila FAO in UNEP. Vodnik je na voljo TUKAJ. V njem so pripravljeni tudi predlogi za dejavnosti, ki jih lahko javni in zasebni deležniki ter potrošniki izvedejo, da bi prispevali k zmanjšanju izgub hrane in odpadkov hrane. 

Vir: nasasuperhrana.si, fao.org

Pripravila: Špela Kukovič, svetovalka za DDK