Foto: Barbara Kralj

V Sloveniji prispeva kmetijstvo 10,1 % emisij toplogrednih plinov, pri čemer govedoreja predstavlja največji delež doprinosa. V nadaljevanju sledi nekaj smernic za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov v govedoreji.

Ključne besede: Izpusti toplogrednih plinov v govedoreji

V Sloveniji prispeva kmetijstvo 10, 1 % emisij toplogrednih plinov. Kljub temu pa je pomembno prizadevanje k zmanjšanju TPG v kmetijstvu, pri čemer govedoreja predstavlja največji delež doprinosa. Najpomembnejši vir emisij v govedoreji je metan, ki se sprosti iz prebavil (77 %), sledi metan, ki nastaja pri skladiščenju živinskih gnojil (18 %), manjši delež emisij pa predstavlja didušikov oksid (3,9 %), ki nastaja pri skladiščenju živinskih gnojil. V nadaljevanju navajam nekaj smernic za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov v govedoreji.

Med najbolj učinkovitimi ukrepi za zmanjšanje emisij metana iz prebavil rejnih živali je izboljšanje učinkovitosti reje. S povečanjem učinkovitosti reje (hitrejša rast, večja mlečnost) lahko znatno zmanjšamo emisije na enoto prirejenega mleka ali mesa. Saj izboljšanje učinkovitosti reje omogoča, da z manjšim številom živali proizvedemo enako količino mleka, mesa.

Rešitve za izboljšanje učinkovitosti so zmanjšanje števila živali na račun povečanja mlečnosti in hitrosti rasti, zmanjšanje poginov, zmanjšanje potreb po številu krav dojilj. Pomembno je, da si prizadevamo izboljšati parametre plodnosti na račun skrajšane dolžine dobe med dvema telitvama. Potrebe po številu krav dojilj lahko zmanjšamo z rejo kombiniranih pasem, pitanjem telet mlečnih pasem in rejo klavnih prvesnic. Prav tako se pozitiven efekt lahko doseže z opuščanjem zakola telet.

Z usmerjeno fermentacijo v vampu lahko dosežemo zmanjšanje izpustov metana iz prebavil goveda. Poslužujemo se lahko specifičnih krmnih dodatkov. Od leta 2024 se bodo lahko rejci krav molznic v sklopu sheme SOPO vključili v shemo pri kateri bodo stroški krmnih dodatkov za zmanjšanje toplogrednih izpustov delno sofinancirani.

Pri pokladanju večjih količin žit v krmnem obroku se zaradi poteka prebave zmanjša količina nastalega metana. Pozitiven učinek na zmanjšanje emisij metana dosežemo tudi z dobro prebavljivo voluminozno krmo ter uporabo maščob v obroku (laneno olje). Ključno je tudi, da vsebnost beljakovin v obrokih uskladimo s potrebami živali, saj preveč beljakovin v krmnih obrokih za prežvekovalce povzroča nepotrebno izločanje velikih količin dušika. Če pa je v obroku premalo beljakovin živali zaužijejo manj krme, krma je slabše prebavljiva in posledično se zmanjša prireja mleka, mesa. Tako se povečujejo tudi emisije amonijaka, didušikovega oksida, metana.

Obroki za prežvekovalce morajo biti prilagojeni potrebam živali. Krmne obroke lahko izračunamo le, če razpolagamo z rezultati analiz krme na kmetiji. Rejec lahko z ustrezno oskrbo živali pomembno vpliva na učinkovitost reje in s tem tudi na emisije toplogrednih plinov.

Optimiranje krmnih obrokov je med najučinkovitejšimi ukrepi za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in amonijaka. V sklopu operacije KOPOP se boste lahko rejci govejih pitancev in krav molznic vključili v operacijo Izboljšanje kakovosti krme in načrtno krmljenje govedi. Pri čemer bodo delno kriti stroški analize krme.

Pripravila:

Barbara Kralj, mag. kmet.