Navzkrižna skladnost in invazivne rastline

Navzkrižna skladnost in invazivne rastline

Kmetijstvo  | 
foto: Polona Starc

foto: Polona Starc

Bodite pozorni na invazivne tujerodne vrste na kmetijskih površinah, ki so ena največjih groženj biotski pestrosti.

Ključne besede: tujerodne rastline, invazivnost, odstranjevanje

Invazivne tujerodne vrste se na kmetijskih površinah, ki so v obdelavi, največkrat pojavljajo po robovih in na delih, ki so manj primerni za kmetijsko pridelavo. Cilj je odstranjevanje in s tem preprečevanje širjenja sestojev invazivnih tujerodnih vrst, saj so te prepoznane kot ena od največjih groženj biotski pestrosti. Tujerodne vrste z invazivnim potencialom se redno odstranjuje. 

V letu 2015 je izšla najnovejša oz. zadnja uredba o navzkrižni skladnosti, ki se je v letu 2016 še dopolnjevala in spreminjala.

In kaj nam prinaša?

Z Uredbo se želi doseči doslednejše spoštovanje že sprejetih pravnih aktov, ki smo jih pri kmetovanju morali upoštevati že do sedaj. Pravila o navzkrižni skladnosti so predpisane zahteve ravnanja in standardi za ohranjanje dobrega kmetijskega in okoljskega stanja zemljišč ter predstavljajo minimalne zahteve s področij okolja, podnebnih sprememb, dobrega kmetijskega stanja zemljišč, javnega zdravja, zdravja živali in rastlin ter dobrobiti živali.

Namen navzkrižne skladnosti ni zniževanje izplačil upravičencem, pač pa predvsem obveščanje upravičencev, da morajo predpisane zahteve spoštovati in izvajati, če želijo sredstva tudi v celoti prejeti. 

Kdo so zavezanci?

Zavezanci za izpolnjevanje zahtev navzkrižne skladnosti so vlagatelji zahtevkov za neposredna plačila, prejemniki plačila iz PRP in prejemniki plačil za prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov ter za zeleno trgatev. Navzkrižno skladnost morajo torej upoštevati vsi, ki dobijo državna sredstva.

Za kontrolni sistem in upravne kazni v zvezi z navzkrižno skladnostjo je pristojna Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja.  

Na terenu so kmetje že sorazmerno dobro seznanjeni z zahtevami navzkrižne skladnosti, kljub vsemu pa še vedno prihaja do nepravilnosti. Zato danes še posebej opozarjamo na zahtevo, ki je v navzkrižni skladnosti bolj nova in nanjo žal prepogosto pozabljamo. Govorimo o invazivnih tujerodnih rastlinah.

Uredba o navzkrižni skladnosti je razdeljena na 9 glavnih zadev oziroma na 3 osnovna področja, kjer je 13 predpisanih zahtev ravnanja (PZR) in 7 standardov za dobro kmetijsko in okoljsko stanje zemljišč (DKOS).

GLAVNA ZADEVA: Krajina, minimalna raven vzdrževanja 7 poglavje dobro kmetijsko in okoljsko stanje zemljišč (DKOS) govori o ohranjanju krajinskih značilnosti in med drugim omenja tudi INVAZIVNE TUJERODNE RASTLINE.

Kje se pojavljajo invazivne rastline?

Invazivne tujerodne vrste se na kmetijskih površinah, ki so v obdelavi, največkrat pojavljajo po robovih in na delih, ki so manj primerni za kmetijsko pridelavo. Kmetje že obstoječe invazivne tujerodne vrste s košnjo/pašo ali drugimi načini mehanske odstranitve vsaj delno

obvladujejo. Cilj je odstranjevanje in s tem preprečevanje širjenja sestojev invazivnih tujerodnih vrst, saj so te prepoznane kot ena največjih groženj biotski pestrosti. V ožjem pomenu besede »invazivka« gre za vrste, ki so najpogosteje s človekovo pomočjo prispele na novo območje in se tam tako udomačile, da s svojim širjenjem povzročajo očitne spremembe v zgradbi ali delovanju naravnih ekosistemov.

Kmetje morajo na celotnem kmetijskem gospodarstvu obstoječe sestoje tujerodnih vrst z invazivnim potencialom odstranjevati s puljenjem, košnjo in pašo ali na druge načine preprečevati njihovo širjenje.

Katere rastline so to?

ZAHTEVA 35 govori, da na kmetijskih površinah ni tujerodnih vrst z invazivnim potencialom. Te rastline so:

 rudbekija/deljenolistna rudbekija (Rudbeckia laciniata)

 kanadska zlata rozga (Solidago canadensis)

 orjaška zlata rozga (Solidago gigantea)

 enoletna suholetnica (Erigeron annuus)

 ambrozija/pelinolistna žvrklja (Ambrosia artemisifolia) s katero se ravna v skladu z Odredbo o ukrepih za zatiranje škodljivih rastlin iz rodu Ambrosia (Uradni list RS, št. 63/10)

Zatiranje teh vrst je nujno potreben ukrep in jih lahko zatiramo mehansko-jih mulčimo, kosimo, ožigamo s plameni ali pulimo ali pa uporabimo herbicide.

Vse evidence o delovnih opravilih, zbirnike o gnojilih in uporabi sredstev za varstvo rastlin, ki jih zavezanci za navzkrižno skladnost vodijo v okviru ukrepov Skupne kmetijske politike, agencija uporabi za namene kontrole. Poleg vodenja teh evidenc za posamezne ukrepe, pa je potrebno voditi tudi ostale evidence, ki izhajajo iz posameznih uredb in pravilnikov, kljub temu, da niste vključeni v noben ukrep. Potrebno je voditi evidenco o ukrepih, ki ste jih izvedli glede invazivnih rastlin – to vpisujete v evidenco o uporabi sredstev za varstvo rastlin, kjer vpišete tudi uporabo metode z nizkim tveganjem (okopavanje, puljenje).

Upoštevanje zahtev navzkrižne skladnosti je za kmetovalce pomembno, saj le tako ne bo prišlo do kršitev in posledično do sankcij.

Za pomoč pri svetovanju o izpolnjevanju zahtev navzkrižne skladnosti in nasvete o preventivnem delovanju ter preprečevanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst, pokličite svetovalno službo in se dogovorite za svetovanje na vaši kmetiji. Svetovala služba vam bo svetovala, kako ravnati, da ne pride do kršitev posameznih standardov.

 

mag. Tatjana PEVEC, svetovalec specialist II 
(za travništvo, pašništvo in pridelovanje krme)

Nazaj

Prihajajoči dogodki

Trenutno ni aktualnih vsebin! Oglejte si vse dogodke.

Piškotki

Spletno mesto za namen izboljšave delovanja uporablja piškotke.
Z uporabo strani soglašate z uporabo piškotkov.

Odpri/zapri