Obvladovanje plevelov v koruzi

Obvladovanje plevelov v koruzi

Kmetijstvo, Poljedelstvo, Varstvo rastlin  | 
foto: Iris Škerbot

foto: Iris Škerbot

Izgube pridelka koruze zaradi plevelov, kljub njihovemu zatiranju, po nekaterih ocenah znašajo približno toliko, kot znaša škoda, ki jo povzročijo škodljivci in bolezni. 
 
 

Ključne besede: koruza, pleveli

Pri pridelavi koruze je  zatiranje plevelov zato upravičen in reden tehnološki ukrep, saj pleveli otežujejo pridelavo koruze in posledično vplivajo na ekonomiko pridelave. Od vznika do trenutka, ko rastline dosežejo višino 0,5 m, je koruza slabše tekmovalno sposobna v primerjavi s plevelom. Najkonkurenčnejši so enoletni širokolistni in ozkolistni pleveli, ki podobno kot koruza kalijo in pričnejo z razvojem pri temperaturah nad 8°C. Plotni in njivski slak, kislice, njivski osat, navadni gabez, divji sirek, plazeča pirnica (večletni pleveli) se v notranjost njivskih površin širijo s semenom in vegetativnimi deli iz robov in se pogosto razrastejo v velika gnezda s svojimi nadzemnimi in podzemnimi deli ter močno konkurirajo koruzi. Koruza je v Sloveniji še vedno najpomembnejši člen kolobarja in kemično zatiranje plevelov v njej ima zato največji vpliv na kakovost podtalnice in pitne vode. V pridelavi koruze se zato skušamo izogniti uporabi aktivnih snovi, ki so preveč topne v vodi ali pa njihov razkroj poteka prepočasi in se zaradi tega pričnejo kopičiti v tleh. Uporabi talnih herbicidov se tako skušamo čim bolj izogniti in dajemo prednost integriranem pristopu k varstvu koruze pred pleveli. Integriran pristop k zatiranju plevelov vključuje izvedbo različnih, med seboj dopolnjujočih, ukrepov za zatiranje plevela. Med te ukrepe spada tudi mehansko zatiranje plevelov (metoda varstva rastlin z nizkim tveganjem; bodisi je to slepa setev, prečesavanje ali okopavanje posevkov koruze) ali na primer zatiranje plevelov z uporabo plamena.

Cilj pri obvladovanju plevelov v posevkih koruze naj ne bodo gola, neporasla tla, temveč zmerno zapleveljena (10 do 20 oslabelih zakrnelih plevelov na m2). V takšnih razmerah namreč ostanejo tla mikrobiološko aktivna in varovana pred erozijo, hkrati pa se na teh rastlinah lahko razvijajo tudi naravni sovražniki škodljivcev koruze. Zmerna zapleveljenost hkrati izboljša pohodne lastnosti tal jeseni ob spravilu, pleveli pa nekoliko izčrpajo zaloge odvečnih hranil (predvsem  dušika), ki bi se morda čez zimo izprala.

V sredini aprila  imamo za zatiranje plevelov v koruzi v Sloveniji registriranih 70 herbicidov. Kljub temu, da se nekateri od registriranih herbicidov trenutno ne tržijo in omejitvam uporabe nekaterih aktivnih snovi na zemljiščih, ki ležijo na najožjem vodovarstvenem območju (VVO I) ali ste se nekatere kmetije prostovoljno vključile v KOPOP v operacijo poljedelstvo in zelenjadarstvo (POZ) in/ali operacijo vodni viri (VOD) in vaše površine ležijo na NUV je nabor sredstev dovolj širok, da bomo med registriranimi našli herbicid, ki bo primeren za uporabo na naših površinah. Tudi pri izbiri herbicida priporočamo upoštevanje antirezistentne strategije, kar pomeni, da se pri izbiri ustreznega herbicida ne ozirajte zgolj na trgovsko ime herbicida, ampak bodite pozorni na aktivno snov, ki jo sredstvo vsebuje, saj imamo na trgu kar nekaj herbicidov, ki imajo različna trgovska imena, a vsebujejo isto aktivno snov! Pri izbiri in uporabi herbicidov velja pozornost nameniti tudi informaciji v katero skupino je uvrščena aktivna skupina (a.s.), ki jo sredstvo vsebuje in priporočilo, da je smiselno med leti uporabljati herbicide iz različnih skupin oziroma z različnim mehanizmom delovanja.

Pri odločitvi ali herbicide v posevkih koruze uporabiti takoj po setvi, pred vznikom posevka (talni herbicidi) ali šele po vzniku koruze in plevelov (listni herbicidi) naj vam bo v pomoč priporočilo, da je uporaba talnih herbicidov smiselna na zelo zapleveljenih površinah s primerno teksturo in dobro pripravljenim setviščem ter na površinah, kjer že manjše padavine onemogočajo uporabo mehanizacije. Negativne plati takšnega pristopa so, da običajno uporabimo višje odmerke herbicidov na hektar, večja je možnost za izpiranje v podzemno vodo ter slabše oziroma nezadovoljivo delovanje teh herbicidov v primeru pomanjkanja vlage v tleh v času uporabe.

Ukrep uporabe herbicidov se tako kot pri drugih kulturah, tudi pri koruzi nagiba k usmerjenemu zatiranju plevela po vzniku koruze in plevelov. Kemično zatiranje plevelov zato opravimo kmalu po vzniku koruze in plevela, ko je plevel v zgodnjih razvojnih fazah ali pa v času, ko ima koruza razvitih od 5 do 6 listov in je večina plevelov že vzniknila.


Verjetno ni odveč le opozorilo, da so le zmerne populacije plevelov obvladljive zgolj z uporabo herbicidov po vzniku. Zelo pomembna je tudi  predsetvena priprava njive in izenačenost njive, saj s tem vplivamo na čim bolj izenačen in hiter vznik posevka in plevelov. Običajno zatiralno okno za povprečno zapleveljeno koruzo za zatiranje po vzniku je 2,5 do 3,5 tedna po vzniku posevka. Če ukrepamo kasneje, že lahko pride do večjega zastoja rasti koruze.

Ob odločanju za uporabo herbicidov v posevkih koruze, ki so v stresu (suša, razmočen teren, dolgotrajne padavine in podobno) se spomnimo, da je lahko takšna uporaba tvegana in se lahko odrazi tudi v prizadetosti gojenih rastlin. Zato spremljajmo vremenske razmere in napovedi ter izvedbo posameznih ukrepov prilagodimo razvoju in stanju posevkov, terena,... Naj ne bo odveč opozorilo, da je uporaba številnih herbicidov po hladnem obdobju ali po daljših padavinah odsvetovana ter da herbicide uporabimo šele takrat, ko koruza ponovno oblikuje voskasto plast. Hkrati je uporaba številnih herbicidov odsvetovana v času ko so tretirane rastline mokre zaradi dežja ali rose. Pred uporabo posameznega herbicida na njegovi etiketi oziroma v navodilu za uporabo preverite morebitne omejitev pri uporabi posameznega herbicida in druga opozorila (na primer: nasvete kako dolgo po uporabi posameznega herbicida naj ne bi deževalo, omejitve uporabe herbicida pri nizkih temperaturah zraka ali po daljših padavinah in podobno). Pred uporabo herbicidov preverite tudi morebitne omejitve v kolobarju, ki lahko sledijo po uporabi posameznih herbicidov

V času, ko ima koruza razvitih od 5 do 6 listov (nekatere herbicide lahko uporabimo tudi do razvojne faze 8 listov koruze) in je večina plevelov že vzkalila (pozno kaleči in termofilni pleveli) bo čas tudi za korekcijska škropljenja posevkov koruze (zmanjševanje zapleveljenosti s plazečo pirnico, divjim sirkom, plotnim ali njivskim slakom, osatom, dresnimi,...). Z uporabo herbicidov ne smemo odlašati predolgo, saj lahko prepozna uporaba pripravkov povzroči večje ali manjše poškodbe (fitotoksičnost) na koruzi. Znaki se lahko kažejo v blažji ali hujši obliki, od manjših nekroz in kloroz do deformacij koruze ali tudi v zaostajanju koruze v razvoju.

 
Vsi, ki pridelujete koruzo na najožjih vodovarstvenih območjih (VVO I), ne pozabite, da je uporaba herbicidov na teh območjih dopolnilni ukrep ostalim nekemijskim ukrepom varstva rastlin (na primer mehanskemu zatiranju plevelov) in da je na teh območjih tudi prepovedana uporaba aktivnih snovi, ki so navedene v prilogah uredb o vodovarstvenem območju za vodna telesa vodonosnikov za posamezna območja.

Mnogi pridelovalci koruze imate težave pri obvladovanju različnih prosastih trav, slaka, osata, ambrozije in podobnih nadležnih plevelov, zato še nekaj priporočil za uspešno ukrepanje zoper prosaste trave in ambrozijo v letošnji in naslednjih pridelovalnih sezonah.

 
Domorodne prosaste trave (kostreba, srakonja, muhvič) so značilni okopavinski pleveli, katerih zatiranje je manj uspešno v letih s sušnim aprilom in majem, ko talni herbicidi slabo delajo. Za prosaste trave je značilno, da so svoje cikle razvoja prilagodile sušnim poletnim razmeram. V sistemih s konzervirajočo obdelavo tal se njihov delež lahko še poveča. Njihovo seme ne potrebuje zadelave v tla, saj lahko kali kar na površini tal. So v ožjem botaničnem sorodstvu s koruzo. Za pravilno izbiro herbicida je potrebno prepoznati vrsto v čim bolj zgodnjih razvojnih stadijih, kar pa je za številne pridelovalce zahtevno opravilo, saj so si trave med seboj zelo podobne. Po uporabi talnih herbicidov je potrebno še korekcijsko ukrepati z listnimi herbicidi, sicer imamo posledično obsežno zapleveljenost in veliko povečanje semenske banke. Na njivah z veliko populacijo prosastih trav je smiselno zmanjšati delež koruze in povečati delež drugih poljščin, v katerih lahko uporabljamo druge aktivne snovi, ki jih v koruzi ne moremo. V preteklih letih so na žitnih strniščih obilo semenile prosaste trave, kar je še doprineslo k težavam v njihovem zatiranju. V tehnologiji pridelave velja izkoristiti občutljivost prosastih trav v začetnih razvojnih fazah (stadij prvih dveh listov) za zasipavanje z zemljo. Pri načrtovanju ukrepov ne pozabimo, da je večina prosastih trav močno poraslih z dlačicami in zato v nižjih razvojnih stadijih škropimo s 150 l vode na hektar, s kapljicami, ki imajo VMD med 150 in 200 µm ob dodatku močila (primernejša so tista, ki temeljijo na metiliranih rastlinskih oljih in smolah).

 
Zatiranje ambrozije na njivah preprečuje nastanek velikih izgub pridelka poljščin in vrtnin, hkrati pa zmanjšuje ogrožanje zdravja ljudi zaradi izpostavljenosti pelodu. K zmanjševanju vpliva na zdravje ljudi pripomore tudi zatiranje ambrozije na nekmetijskih površinah, hkrati pa tako preprečujemo tudi prehod te rastline iz nekmetijskih na kmetijske površine. Na območjih z omejitvami uporabe določenih herbicidov ima ambrozija še večje možnosti za hitro širjenje. Izkušnje kažejo, da je zatiranje pelinolistne ambrozije v običajnih poljščinah uspešno, dokler imamo manjše populacije (vznik do 20 rastlin na m2). Ko se semenske banke povečajo, prične uspešnost zatiranja padati tudi v koruzi, ki je najbolj konkurenčna poljščina. V vseh poljščinah, kjer ni dobrih možnosti za kemično zatiranje je priporočljivo izvajanje slepe setve, ožiganja s plamenom in uporaba česal. Pri velikih semenskih bankah je uporaba sistema slepe setve zelo dobrodošel ukrep. Za prakso je pomembno tudi dejstvo, da je ambrozija v stadiju kličnih listov zelo občutljiva na mehanske poškodbe.

Pri izbiri primernega herbicida upoštevajte vrsto plevelov, ki se pojavljajo na posamezni njivi, preverite morebitne omejitve v kolobarju ob uporabi posameznih herbicidov ter upoštevajte razvojno fazo plevelov in koruze. Zaradi pravočasne izvedbe kemičnega zatiranja plevelov moramo seveda dobro vedeti, kako je z razpoložljivo delovno silo ter mehanizacijo glede na pričakovane vremenske razmere. 

Ob uporabi herbicidov v posevkih koruze ne pozabite na omejitve rabe FFS ob vodotokih (obvezni odmiki od voda 1. in 2. reda, ki jih pred vsako uporabo FFS preverite v navodilu za uporabo FFS). 

Po končani aplikaciji herbicida ali izvedbi mehanskega zatiranja plevelov (metoda z nizkim tveganjem) v evidenco o uporabi FFS v kmetijski pridelavi vpišite uporabo FFS in/ali izvedbo metod varstva rastlin z nizkim tveganjem  (na primer okopavanje, česanje). Za vsa uporabljena FFS shranite tudi račune o nakupu. Vsi, ki ste vključeni v KOPOP morate poleg prej omenjene evidence in računov voditi tudi evidenco o zalogah FFS na kmetiji. Evidenca o uporabi FFS v kmetijski pridelavi je priloga Pravilnika o integriranem varstvu rastlin pred škodljivimi organizmi (objavljen v Ur. L. RS št. 43/2014), objavljena je na spletni strani MKGP, UVHVVR (http://www.uvhvvr.gov.si/si/delovna_podrocja/fitofarmacevtska_sredstva/promet_uporaba_usposabljanje_in_naprave/uporaba_ffs/), dobite pa jo lahko tudi pri vaših kmetijskih svetovalcih. 

Ob dobrem poznavanju svojih površin, rednem spremljanju razvojnih faz posevkov, zaznavanju pojava in razvoja plevelov in škodljivce boste lahko pravočasno načrtovali in izvedli vse potrebne ukrepe. Pri iskanju optimalnih rešitev so vam lahko v pomoč različni strokovnjaki, le povprašati jih je potrebno.
 
Več o registriranih herbicidiv v koruzi lahko preberete TUKAJ (čas uporabe).
 
Pripravila: mag. Iris Škerbot, univ. dipl. inž. agr.
specialistka za varstvo ratslin na KGZS-Zavod CE
Nazaj

Prihajajoči dogodki

Trenutno ni aktualnih vsebin! Oglejte si vse dogodke.

Piškotki

Spletno mesto za namen izboljšave delovanja uporablja piškotke.
Z uporabo strani soglašate z uporabo piškotkov.

Odpri/zapri