Foto: Iris Škerbot

Izgube pridelka koruze zaradi plevelov, kljub njihovemu zatiranju, po nekaterih ocenah znašajo približno toliko, kot znaša škoda, ki jo povzročijo škodljivci in bolezni. Pri pridelavi koruze je  zatiranje plevelov zato upravičen in reden tehnološki ukrep, saj pleveli otežujejo pridelavo koruze in posledično vplivajo na ekonomiko pridelave.

 

Ključne besede: Koruza, pleveli, mehansko zatiranje, kemično zatiranje

Koruza je v Sloveniji še vedno najpomembnejši člen kolobarja in kemično zatiranje plevelov v njej ima zato največji vpliv na kakovost podtalnice in pitne vode. V pridelavi koruze se zato skušamo izogniti uporabi aktivnih snovi, ki so preveč topne v vodi ali pa njihov razkroj poteka prepočasi in se zaradi tega pričnejo kopičiti v tleh. Uporabi talnih herbicidov se tako skušamo čim bolj izogniti in dajemo prednost integriranem pristopu k varstvu koruze pred pleveli. Integriran pristop k zatiranju plevelov vključuje izvedbo različnih, med seboj dopolnjujočih, ukrepov za zatiranje plevela. Med te ukrepe spada tudi mehansko zatiranje plevelov (metoda varstva rastlin z nizkim tveganjem; bodisi je to slepa setev, prečesavanje ali okopavanje posevkov koruze) ali na primer zatiranje plevelov z uporabo plamena.

Več o obvladovanju plevelov v koruzi, registriranih herbicidih ter času uporabe glede na razvojno fazo koruze preberite v prilogah.