Obvladovanje plevelov v posevkih soje

Obvladovanje plevelov v posevkih soje

Kmetijstvo, Poljedelstvo, Varstvo rastlin  | 
Foto: Iris Škerbot

Foto: Iris Škerbot

Pridelava soje v Sloveniji ni ravno razširjena in zato se pridelovalci v pridelavi srečujejo pretežno z izzivi obvladovanja plevelov. Soja ima slabo tekmovalno sposobnost proti plevelom. V posevkih soje največ težav povzročajo bela metlika, dresni, ščiri, kostreba, baržunasti oslez, ambrozija in trajni pleveli.

Ključne besede: soja, pleveli, obvladovanje

 

 

 

 

 

 

Soja je kultura, ki se v začetnem obdobju razvija relativno počasi in v sredini rastne dobe relativno dobro pokrije površino, a ima v splošnem slabo tekmovalno sposobnost proti plevelom. Obvladovanje plevelov v posevkih soje zato predstavlja zelo pomemben tehnološki ukrep pri doseganju konkurenčnih rezultatov pridelave. Do velikih izgub pridelka prihaja kadar je prisotna večja populacija zelo konkurenčnih plevelov, hkrati pa lahko velika zapleveljenost podaljša obdobje od setve do tehnološke zrelosti ter oteži ali celo onemogoči spravilo.

Če želimo preprečiti izgube pridelka, moramo zagotoviti, da je posevek soje 2 meseca po setvi brez konkurence plevelov. Pri pridelavi soje največ težav običajno  povzročijo širokolistni pleveli (na primer bela metlika, dresni, ščiri, kostreba, baržunasti oslez in ambrozija). Posebno težavni so tudi trajni pleveli (na primer njivski slak), od ozkolistnih plevelov pa sta gospodarsko pomembna za sojo tudi navadna kostreba in njivski slak.

Pri uravnavanju plevelne vegetacije v pridelavi soje so zaradi počasne začetne rasti in razvoja še posebej pomembni preventivni ukrepi. Med preventivnimi ukrepi je za zmanjšanje osnovne plevele populacije zelo pomemben ustrezen kolobar. Dober način onemogočanja razvoja plevelnih vrst dosežemo z izboljšanjem tekmovalne sposobnosti rastlin soje. Najlažje hitro pokritje medvrstnega prostora omogočimo z večjo gostoto rastlin na površini (z manjšanjem medvrstnega prostora), izbiro ustrezne sorte, setvijo čistega in kvalitetnega semena ter dobro pripravo zemljišča pred setvijo in optimalnim gnojenjem. Pomembno na zapleveljenost posevkov vplivamo tudi z uporabo organskih gnojil brez plevelnega semena, uporabo čistih kmetijskih strojev ter oskrbovanjem robov njiv. Tekmovalno sposobnost soje proti plevelom povečamo tudi z zgodnejšim terminom setve, saj soja hitreje pokrije tla z listno maso. V letih z velikimi nihanji temperatur ali nizkimi temperaturami v času setve soje, lahko ta ukrep predstavlja precejšnje tveganje, saj je soja precej občutljiva na nizke temperature.

Ker imamo za uporabo v posevkih soje registriranih malo herbicidov je v sodobni pridelavi soje skoraj neizogiben tehnološki ukrep mehansko zatiranje plevela. V primeru setve soje na močno zapleveljene njive je tako priporočljivo predhodno uporabiti tehniko slepe setve. Pri tem ukrepu površino predsetveno pripravimo do ustrezne drobno grudičaste strukture približno 10 do 20 dni pred sajenjem in s tem spodbudimo kalitev plevela. Po 7-10 dneh vznikle plevele mehansko uničimo s plitvo obdelavo tal (2-5 cm), pri čemer uporabimo brano ali česalo. Paziti moramo, da tal ne obdelamo pregloboko, saj lahko s tem na površino ponovno dvignemo nova semena plevelov, ki iz globljih plasti tal sicer ne bi vzklila. Na ta način zmanjšamo predvsem populacijo enoletnih plevelov, medtem ko ta ukrep ni dovolj učinkovit ob preveliki prisotnosti nekaterih večletnih in trajnih plevelov.

Največkrat se pridelovalci pri nas zaradi majhne izbire herbicidov za zatiranje plevelov po vzniku (posebno za širokolistne plevele) odločajo za kombinacijo uporabe herbicidov pred in po vzniku.

Po prvem okopavanju, ko imajo rastline soje razvit 1. do 2. trolist, pa opravimo aplikacijo primernih herbicidov za zatiranje plevelov po vzniku (največkrat kombinacija herbicidov za širokolistne plevele in graminicidov). V primeru setve soje na močno zapleveljene površine (večletne trave, baržunasti oslez, ambrozija, dresni,…) bo morda potrebna dvakratna uporaba listnih herbicidov. Po vzniku soje in plevelov priporočamo pridelovalcem redno spremljanje zapleveljenosti (vrsta plevela, razvojna faza plevela), saj boste le tako lahko po potrebi pravočasno posegli po registriranih herbicidih ter uspešno pod nadzorom zadržali plevele v posevkih.

Običajno sojo med rastno dobo tudi večkrat okopavamo (v posevkih mehansko zatiramo plevel). Priporočljivo je večkratno prečesavanje medvrstnega prostora, vendar prečesavanje z običajnimi česali ni priporočljivo, ker je soja zelo občutljiva na mehanske poškodbe. Najpogosteje zato sojo med rastno dobo večkrat okopavamo, razen, če smo sejali na ozko medvrstno razdaljo (12 do 15 cm), kjer nimamo možnosti izvajanja mehanskih ukrepov. S stališča tekmovalnosti proti plevelom je sojo bolje sejati na ožje medvrstne razdalje.

Več o registriranih herbicidih za obvladovanje plevelov v posevkih soje v letu 2021 preberite v prilogi.

 

Nazaj

Prihajajoči dogodki

Trenutno ni aktualnih vsebin! Oglejte si vse dogodke.

Piškotki

Spletno mesto za namen izboljšave delovanja uporablja piškotke.
Z uporabo strani soglašate z uporabo piškotkov.

Odpri/zapri