Odločitev za vstop v sistem DDV po novem za kmete prostovoljna

Odločitev za vstop v sistem DDV po novem za kmete prostovoljna

Ekonomika in davki, Gospodarjenje  | 
Zbornica dosegla, da za kmete ni več obveznega vstopa v sistem DDV

Zbornica dosegla, da za kmete ni več obveznega vstopa v sistem DDV

Na podlagi dolgoletnih prizadevanj Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije je bil v sprejetem Zakonu o DDV vključen tudi člen, s katerim se ukinja prag za obvezen vstop v sistem DDV.

Po dolgoletnih prizadevanjih Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije je prišlo do poenostavitve Zakona o DDV, ki bo bolj prijazna do kmetov.

Novela zakona je bila v parlamentu potrjena konec lanskega decembra in bila v Uradnem listu objavljena 7. januarja. Člen z določbami o odpravi obveznega vstopa v sistem DDV se začne uporabljati 1. julija 2022. Prav tako bodo tudi dosedanji obvezniki lahko izstopili iz sistema.

Na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije pričakujemo, da tistim kmetom, ki so v letu 2021 presegli prag 7.500 evrov prihodka, v naslednjih mesecih - do letošnjega poletja - s Finančne uprave Republike Slovenije (FURS)  ne bodo več pošiljali zahteve za evidentiranje v obvezni vstop v sistem DDV.

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije si je za to poenostavitev prizadevala več kot pet let, vendar pa kakega posluha za to spremembo ni bilo. Ključna je bila zbornična pobuda aprila lani, v kateri smo predlagali drugačen način urejanja identifikacije za namene DDV za osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost. Poudarki predloga KGZS so bili, da je prag 7.500 evrov za obvezno evidentiranje v sistem DDV, ki vključuje tudi prejemke iz naslova ukrepov SKP, izrazito prenizek. 

V času, ko je bil sprejet ZDDV-1, ki je začel veljati sredi leta 1999, je bil prag dejansko postavljen na podlagi katastrskega dohodka (1,5 milijona tolarjev). Tedaj zakon ni predvidel izplačil iz naslova ukrepov SKP in ni razlikoval med obdavčljivimi in neobdavčljivimi prejemki. Slednji so postajali v naslednjih letih vse pomembnejši vir prihodkov kmečkih gospodinjstev in s tem, ko so se vštevali v izračun praga, se je vse bolj rušilo razmerje med dohodki iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti (OKGD) in pragom, ki se je v začetku nanašal zgolj na katastrski dohodek.

Že ob razpravi glede vsebine ZUKD-2 in ZDoh-2R je KGZS predlagala dvig praga na 15.000 evrov, saj bi bili ti primerljivi s pragom letnega obdavčljivega prometa v višini 50.000 evrov, ki jih Zakon o davku na dodano vrednost predvideva za vse ostale dejavnosti.

Nazaj

Piškotki

Spletno mesto za namen izboljšave delovanja uporablja piškotke.
Z uporabo strani soglašate z uporabo piškotkov.

Odpri/zapri