vir: MKGP

Mladi kmetje, ki so prejeli odločbe o pravici do sredstev, lahko 5 let od prevzema kmetije sklepajo darilne pogodbe za kmetijska zemljišča, gozdove in kmetije.

Ključne besede: 17.a čl. ZKZ, darilna pogodba, mladi kmetje

Zakon o kmetijskih zemljiščih do uveljavitve ZKZ-C ni omejeval subjektov, s katerimi lahko lastnik kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije sklene darilno pogodbo. V Uradnem list RS, št. 43/2011 je bila objavljena omenjena sprememba, ki je v 17.a členu določila, da lahko lastnik kmetijskega zemljišča sklene darilno pogodbo, katere predmet so kmetijska zemljišča, gozdovi ali kmetije, le z:

-       zakoncem oziroma zunajzakonskim partnerjem, otroci oziroma posvojenci, starši oziroma posvojitelji, brati oziroma sestrami, nečaki oziroma nečakinjami in vnuki oziroma vnukinjami;

-       zetom, snaho oziroma zunajzakonskim partnerjem otroka ali posvojenca, če so člani iste kmetije;

-       nosilcem kmetije, ki je nosilec kmetije v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, in je pridobil sredstva iz programa razvoja podeželja kot mladi prevzemnik kmetije, če od prevzema kmetije ni minilo več kot pet let;

-       lokalno skupnostjo ali državo.

Predmet darilne pogodbe po tem zakonu je lahko le cel lastninski ali solastninski delež kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije.

Darilna pogodba za kmetijsko zemljišče je darilna pogodba, kjer je predmet obdaritve kmetijsko zemljišče, gozd ali kmetija. Gre za pogodbo, s katero se darovalec zaveže na obdarjenca neodplačno prenesti lastninsko ali drugo pravico ali na drugačen način v breme svojega premoženja obogatiti obdarjenca, obdarjenec pa izjavi, da se s tem strinja. Obligacijski zakonik določa obvezno pisno obliko.

Prvi korak je pridobitev podatkov o nepremičnini, ki jo želi lastnik (darovalec) podariti in sicer izpisek iz zemljiške knjige ter podatke iz katastra. Zemljiško knjižni izpisek si lahko vsak pridobi brezplačno preko spleta, v obliki elektronske zemljiške knjige https://evlozisce.sodisce.si/esodstvo/.

V nasprotju s prodajo kmetijskega zemljišča v primeru obdaritve objava ponudbe na upravni enoti ni potrebna. Prav tako pa ni potrebna odobritev pravnega posla – je pa potrebno na upravno enoto vložiti posebno vlogo, da odobritev pravnega posla ni potrebna. Vlogo je mogoče vložiti elektronsko preko e-uprave, vendar je treba priložiti tudi skeniran izvod sklenjene darilne pogodbe. O tem izda nato upravna enota izda posebno odločbo. Brez te odločbe ni mogoče urediti vpisa lastninske pravice v zemljiško knjigo. Če sklepa darilno pogodbo mladi prevzemnik, mora priložiti tudi odločbo o pravici do sredstev. Možnost sklepanja darilnih pogodb lahko mladi prevzemnik koristi 5 let od prevzema kmetije.

Kako pa je s plačilom davka na darila?

Prvi dedni red je oproščen plačila davka na darila. Prav tako davka ne plača dedič ali obdarjenec, ki se po določbah zakona, ki ureja kmetijska zemljišča, šteje za kmeta, če podeduje oziroma dobi v dar kmetijsko zemljišče. Če dedič ali obdarjenec, ki je bil oproščen davka, podedovano ali podarjeno nepremičnino pred potekom petih let od pridobitve odtuji ali se v tem roku preneha ukvarjati s kmetijsko dejavnostjo ali ne obdeluje zemljišč v skladu z zakonom, ki ureja kmetijska zemljišča, se mu davek naknadno odmeri tako, kot bi se mu odmeril, če ob prejemu dediščine oziroma darila ne bi izpolnjeval pogojev za oprostitev.

Pripravila:

Polona Starc, univ. dipl. prav.                                                                                                                                                                                                                       Svetovalka specialistka I