Priporočila o ravnanju s poplavljenimi pridelki zelenjave

Priporočila o ravnanju s poplavljenimi pridelki zelenjave

Kmetijstvo, Poljedelstvo, Zelenjadarstvo, Varstvo rastlin, Dopolnilne dejavnosti  | 
Poplavljeni vrtovi so polni različnih vrst zelenjave, Foto Lucija Z., 2023

Poplavljeni vrtovi so polni različnih vrst zelenjave, Foto Lucija Z., 2023

Pri spravilu in reševanju poplavljenih posevkov in pridelkov zelenjave velja upoštevati nekaj osnovnih navodil in previdnostnih higienskih ukrepov. Kaj storiti s posameznimi vrstami zelenjadnic je eno bolj aktualnih vprašanj po poplavah, ki so nas doletele

Ključne besede: Poplava, zelenjava, pridelki, ravnanje, higienski ukrepi

Na poplavljenih površinah, kjer je voda prekrila posevke zelenjave, nasula mulj, zemljino, kamenje in drug material, bo najprej potrebno poskrbeti za vzpostavitev splošnih pridelovalnih pogojev, rešiti pridelke, ki se jih da, a pri tem ohraniti dobro higiensko prakso. Pri rokovanju s pridelki zelenjave na poljih in vrtovih, ki so bili poplavljeni na višku vegetacije bo potrebno veliko individualne presoje, kaj storiti s posevki od primera do primera. Pri spravilu in reševanju poplavljenih posevkov in morebitnih pridelkov velja upoštevati nekaj osnovnih navodil za tak slučaj.

 

V primeru, da so prišle zelenjadnice v stik s poplavno voda ali jih je voda popolnoma preplavila, so v skladu z dobro pridelovalno in higiensko prakso največkrat neprimerne za uživanje. Izjema je le v primeru, če vemo, da poplavna voda ni vsebovala škodljivih snovi (fekalije, naftni derivati, pesticidi idr.) in bodo zelenjadnice dosegle svojo tehnološko zrelost šele po daljšem obdobju (po nekaj tednih ali mesecih). Takšnih posevkov zelenjadnic ni potrebno mulčiti ali podoravati v tla, ampak jih oskrbujemo do njihove tehnološke zrelosti (npr. jesenki posevki korenovk (črna redkev, koleraba, repa, korenje) in čebulnic (por)).

Zelenjadnice, kjer je cilj spravila list, glava ali drugi nadzemni zeleni deli (npr. brst ali roža) in je takšne posevke preplavilo (npr. solatnice (radič, endivija, solata,…), kapusnice (zelje, glavnati in listni ohrovt, cvetača, brokoli,…), je v skladu s priporočili za skrb za dobro higiensko prakso takšne rastline odstraniti in zaključiti z njihovo pridelavo, ker niso varna za prehrano ljudi in živali.

 

Ne pozabite na skrb za tla

Zelo koristno in priporočljivo je, da vse vrste zelenjadnic, tudi zelišč in dišavnic, ki bodo ostale in jih zaradi poplavljenosti ne bo potrebno predčasno zavreči, a rastejo v zbitih in zaskorjenih tleh, zato jih dodatno oskrbimo z zrakom preko tal s prekopavanjem, okopavanjem in drobljenjem talne skorje, takoj potem, ko se tla odcedijo in so primerna za prekinjanje zbitost tal in tako na mehanski način odvajamo odvečno talno vlago in omogočamo koreninskemu sistemu dostop do potrebnega zraka, posledično do hranil, saj s tem ukrepom aktiviramo talne mikro organizme. Aktivna in živa tla so najboljše izhodišče za hitro in dobro nadaljnjo rast rastlin, najprej v koreninskem delu, nato še v vegetativnem, kar kmalu opazimo kot nadaljnjo rast posevkov. Najprej v vseh posevkih zelenjave priporočamo, da pričnete z deli šele, ko voda odteče in se zemljišče primerno osuši, da ne bi v nasprotnem prišlo do dodatnega kvarjenja strukture tal in zbijanja tal.

 

Rokovanje s posevki zelenjave po poplavi je odvisno od vrste zelenjave, od dolžine pridelave v času škodnega dogodka, od lege površine, od višine poplavne vode, ki je zalila posevke ter še kakšnega lokalnega pogoja. Vsak zase se mora najprej zavedati, da je na prvem mestu higiena, preventivno in previdnostno ravnanje z delno poškodovanimi pridelki.

 

Kaj storiti s posameznimi vrstami zelenjave?

Poplavljene solatnice (npr. krhkolistna solata, endivija, radič) in špinačnice, ki so dozorele in imajo uničene liste ali je med listi v listni rozeti fino blato in ima zelenjava vonj po fekalijah, olju, raznih kemikalijah ipd., so neprimerne za uživanje. Na površinah, zasajenih s temi kulturami, je potrebno počakati, da se površine osušijo, nato pa rastlinske ostanke zaorati oziroma zmulčiti in zadelati v zemljo.

Rastline radiča in endivije, ki imajo do polne zrelosti še vsaj 1 mesec, pustimo na njivah, da jih izpere dež. Glede na to, da je pred nami še vsaj mesec dni rastne dobe, jih lahko škropimo s stimulatorji rasti (Protifert LMW ali Protifert K, Drin, Goemar, Delfan plus, Amalgerol Essence ipd.), ki vsebujejo aminokisline, minerale in druge stimulativne snovi.

 

Kapusnice (zelje, glavnati ohrovt, cvetača, brokoli,…) Žal pri kapusnicah ne pomaga niti natančno čiščenje poplavljenih in onesnaženih zeljnih glav saj se fino blato, mulj in pesek v mnogih zeljnih glavah zarinejo zelo globoko med liste in v notranjost glav. Zato ker zbite zeljne glave po spravilu s polj in vrta režemo in ribamo, pranje ni mogoče in ni učinkovito. Pogosto ima notranjost zeljne glave še več tednov po spravilu netipičen, moteč in tuj vonj, velikokrat se dogodi, da so takšne poplavljene zeljne glave močno izpostavljene gnitju in propadanju.

 

Zeljna glava poplnoma zablatena po poplavi, Foto: IGŠ., 2023

Če bi bile zeljne glave namenjene za pripravo kislega zelja in za kisanje zelja  popolnoma poplavljene, takšne običajno niso primerne za kisanje. Napačno je razmišljati, da bi poplavljeno zelje namesto svežega naribali in ga kisali v kislo zelje. Skoraj gotovo se bodo pojavili resni problemi s pravilnim potekom mlečno kislinskega vrenja - kisanja, saj ima lahko zelje povdarjene tuje priokuse in netipičen vonj. Takšnih zeljnih glav ni mogoče uporabiti, zato jih zmeljemo in/ali zdrobimo (zmulčimo) že na polju ter čim prej zadelamo v tla.

Le delno in malo poplavljene zeljne glave poberemo, ko bodo to dopuščala tla. Glave dobro osušimo, da preprečimo gnitje. Pred uporabo (ribanjem ali uživanjem svežega) zeljne glave dobro očistimo in odstranimo liste, na katerih so ostanki zemlje in blata.

Ob prerezu zeljne glave so vidne nečistoče, Foto: IGŠ., 2023

Po potrebi opravimo preventivno varstvo zelenjadnic pred boleznimi glede na vrsto posamezne zelenjave in morebitne težave s škodljivimi organizmi (bolezni).

Če so listne rozete kapusnic še v fazah formiranja in zapiranja glav napolnjene z muljem, je pred pobiranjem pridelka potrebno ponovno oceniti primernost le tega za trg in za predelavo.

V primeru, da zeljne glave še niso dozorele in je do polne zrelosti in spravila tehnološko zrelih glav še vsaj 1 mesec, jih pustimo na njivi in škropimo s stimulatorji rasti, ki vsebujejo aminokisline (Protifert, Drin, Goemar) ali uporabimo pripravke z dodatkom kalija (Protifert K).

 

Pri korenovkah (korenje, pesa, zelena, koleraba, repa) počakamo, da se njive najprej osušijo in morebitne že zrele rastline in korene čim prej populimo. Pred skladiščenjem, jih dobro osušimo in preberemo, odstranimo poškodovane in tiste, ki kažejo znake bolezni, saj se takšni koreni zelo slabo skladiščijo in nimajo dolge skladiščne obstojnosti. Raje skladiščimo manjše količine, a le zdrave pridelke korenovk. Mlajše in še nedorastle in nezrele korenovke pustimo rasti naprej v tleh vrtnih gred in na njivah ter jih le okrepimo z aminokislinami, minerali in drugimi stimulativnimi snovmi.

 

V posevku krompirja, kjer je poplava uničila cimo, priporočam le to porezati in počakati s spravilom vsaj 7 do 10 dni, ko krompir poskušamo izkopati v čim bolj suhem vremenu. Gomolji krompirja se po odstranitvi krompirjevke učvrstijo v kožici gomoljev in so tako bolj pripravljeni na dolgotrajno skladiščenje.

 

 Gomolji kromprija izkopljemo, ko se tla primerno osušijo, Foto: Darinka F., 2023

 

V posevkih plodovk (paradižnik, paprika, kumare, jajčevci) je nujno izločiti vse plodove, ki so prišli v stik s poplavno vodo. Ko se površina primerno osuši poplavljene plodove poberemo  in jih uničimo. Glede na stopnjo poškodb rastlin po poletni poplavi in glede  na preostanek rastne dobe do poznega poletja in jeseni se odločimo ali bomo v posevku plodovk opravili ustrezno varstvo pred bolezenskimi povzročitelji ali pa bomo posevek raje odstranili. Če je posevek paprike ali bučk poplavna voda popolnoma preplavila, takšni plodovi paprik in bučk niso primerni za uživanje in jih predčasno odstranimo. Pri plodovkah zaradi že tako preozkega kolobarja ne priporočamo zaoravanja rastlinskih ostankov plodovk v vrtna tla, ampak kompostiranje na kompostnem kupu. Na visokih rastlinah paradižnika, spodnje poplavljene plodove in liste odstranimo, zgornje novo nastajajoče plodove pa poskušamo s krepitvijo rasti privesti do tehnološke zrelosti in spravila.

 

Bučke na dvignjeni gredi niso v stiku s poplavno vodo, Foto: IGŠ., 2023

 

Stročnice

Zrele stroke stročnic čim prej poberemo in posušimo. Iz nedozorelih strokov nizkega fižola priporočamo zrnje fižola čim prej oluščiti in zrnje porabiti sveže ali pa ga ob primerni dozorelosti posušiti. Namočeno zrnje fižola bo že v strokih na rastlinah začelo kaliti in hitro se bo lahko širila tudi fižolova pegavost. Posušen fižol lahko shranimo v zamrzovalnikih in s tem preprečimo kaljenje ter razvoj plesni in škodljivcev. Najpogosteje poplave močno poplavijo nizki fižol, pogosto v celoti, takrat bi svetoval previdnost pri odločitvi za uporabo zrnja, stročje odsvetujem rabiti. Visok fižol ima večino strokov višje na rastlini in opori, če pri visokem fižolu stroki niso prišli v kontakt s poplavno vodo, so primerni za prehrano. Tako ali tako zrnje in stročje fižola pred uporabo kuhamo in toplotno obdelamo ter tako morebitna onesnažila in škodljive mikro organizme uničimo.

 

Z oblatenostjo listov nizkega fižola lahko sklepamo o višini poplavne vode, Foto: IGŠ., 2023

Od čebulnic je poplava v tem času verjetno zajela le še čebulo in por. Česen smo v glavnem že uspešno pospravili. Zato velja, da v kolikor čebule do poplave še nismo pospravili iz vrtov, to naredimo takoj po krajšem obdobju suhega vremena. Takrat pridelke čebulnic (čebulo) priporočam čim prej izkopati in hitro in dobro osušiti. Zaradi povečane možnosti pojava skladiščnih bolezni je potrebno večkratno prebiranje pridelkov v skladiščih ves čas shranjevanja. Čebulnic nikoli ne skladiščimo v vlažnih kleteh, ampak na suhem in prevetrenem skladišču, na podstrešju, kozolcu ipd. Če je bil pridelek čebule ali česna že pobran in poplavljen v skladiščih, ga je treba še enkrat dobro posušiti preden ga nadalje skladiščimo.  Poplavljen por lahko ostane na pridelovalni površini do spravila.

 

Če so vam poplave odnesle in uničile pridelek zelenjave iz njiv in vrtov svetujem pospešeno zasnovo pozno poletnih setev za jesen in zimo, bodisi iz sadik ali s pomočjo direktne setve v tla. Ne pozabite izkoristiti površin v zavarovanih prostorih – rastlinjaku, tunelu ali zaprti gredi. Še vedno je čas za pridelavo pozno poletnih in jesenskih solatnic, za zgodnje in kratko rastoče kapusnice (npr. redkvica..), za mlado čebulo in šalotko.

 

Poplavljeni rastlinjaki, Foto: Mira V., 2023

 

Igor ŠKERBOT,  univ. dipl. inž. agr., Svetovalec specialist II, (za poljedelstvo, vrtnarstvo in okrasne rastline)

Nazaj

Prihajajoči dogodki

Živinoreja , Govedoreja , Poljedelstvo

Vabilo na demonstracijski projekt - poljedelstvo

04. 07. 2024 ob 09:00

Turistična kmetija Pri Martinovh-Krh...

Vabimo vas na brezplačno strokovno predavanje in ogled dobre prakse s področja POLJEDELSTVA – KOMBINIRANE SETVE RAZLIČNIH VRST RASTLIN IN NOVI TIPI PRIDELAVE SILAŽ KOT KRMNE BAZE ZA PREŽVEKOVALCE,  ki je organizirano v okviru Programa razvoja podeželja, pod ukrep Podpora za demonstracijske aktivnosti in ukrepe informiranja.