Reja telet v skladu s predpisi za zaščito živali

Reja telet v skladu s predpisi za zaščito živali

Živinoreja  | 
foto: D. Pečovnik

foto: D. Pečovnik

Za vse rejce zelo pomemben je Pravilnik o minimalnih pogojih za zaščito rejnih živali in postopku registracije hlevov za rejo kokoši nesnic (Ur.l. RS, št. 41/2003, 117/2004).

Ključne besede: tele, reja, predpis, zaščita živali

Z vidika prehrane ljudi je intenzivna živinoreja učinkovit sistem, ki zagotavlja zadostne količine hrane po nizkih cenah. Z vidika živali pa intenzivne reje v preveliki meri zanemarjajo njihove potrebe. Obremenjene so z visoko produktivnostjo ob veliki prostorski omejitvi in nezmožnosti izražanja normalnega obnašanja. Alternativne rešitve poskušajo poiskati bolj uravnotežen kompromis med potrebami ljudi in potrebami živali. Znanstvene raziskave namreč v vse večjem obsegu potrjujejo, da v intenzivnih pogojih reje živali trpijo. Tem spoznanjem sledi tudi zakonodaja s področja zaščite živali.

Slovenija je morala z vstopom v EU svojo zakonodajo uskladiti z zakonodajo EU.
V letu 1999 je bil sprejet Zakon za zaščito živali, ki je osnova za sprejemanje podzakonskih aktov, le ti pa bodo morali upoštevati zahteve smernic EU za zaščito živali.

Do danes je bilo sprejetih več podzakonskih aktov, za rejce zelo pomemben je Pravilnik o minimalnih pogojih za zaščito rejnih živali in postopku registracije hlevov za rejo kokoši nesnic (Ur.l. RS, št. 41/2003, 117/2004). Ta Pravilnik določa minimalne pogoje za zaščito rejnih živali (prašiče, govedo, drobnico, perutnino, kunce, divjad v oborah in ribe). V splošnih določbah govori, da mora skrbnik živali stori vse, da živalim, ki jih ima v oskrbi zagotovil dobro počutje, preprečevati mora vzroke, ki lahko povzročijo bolečine, poškodbe, bolezni in motnje v obnašanju.

Bolne, poškodovane in onemogle živali morajo biti takoj ustrezno oskrbljene, tako da se prepreči njihovo nepotrebno trpljenje. Zagotovljena mora biti ustrezna ločena namestitev bolnih, poškodovanih ali onemoglih živali.

Skrbnik živali mora voditi dnevnik, v katerega vpisuje: uporabo zdravil za zdravljenje živali, evidence o zdravljenju živali in pogine. Dnevnik je potrebno hraniti najmanj 5 let od zadnjega vpisa.

Poleg splošnih določb in splošnih pogojev reje ima pravilnik posebne pogoje, ki se nanašajo na zaščito telet (do šestega meseca starosti) in ga v nadaljevanju predstavljamo, zaščita prašičev in kokoši nesnic.

Zaščita telet v reji

Namestitev telet mora izpolnjevati naslednje pogoje:
a) Teleta, starejša od 8 tednov, ne smejo biti nameščena individualno, ampak samo v skupinah.
b) Teleta lahko namestimo v individualne bokse (IB) samo v primerih, ko veterinar presodi, da je izolacija potrebna zaradi zdravstvenih ali etoloških zahtev.
c) IB za teleta (razen tisti za bolna teleta) morajo imeti take pregradne stene, da se lahko teleta med seboj vidijo.
d) Širina IB mora biti vsaj enaka višini vihra teleta.
e) IB mora biti dolg vsaj 1,1 dolžine teleta, izmerjene od nosu do sednične grče.
f) Vsa teleta v skupini morajo imeti dovolj prostora, da se brez težav obračajo, vstajajo in legajo.
g) Minimalna talna površina, ki jo mora imeti vsako tele v skupini, je:

Teža živali           Minimalna talna površina na žival m2
manj kot 150      1,5
150-220             1,7
220 in več           1,8

Skupinska namestitev telet ne velja za kmetijska gospodarstva, ki imajo v reji 5 ali manj telet in tista, kjer so sesna teleta ob materi (prosta reja krav dojilj). Določba o namestitvi telet začne veljati za novozgrajene ali prenovljene in za rejo telet prvič uporabljene objekte 1. 1. 2004, za vse ostale že obstoječe objekte za rejo telet pa se začne uporabljati 1.1. 2007.

Teleta v objektih ne smejo biti v stalni temi. Zagotovljena mora biti zadovoljiva naravna ali umetna osvetlitev v jakosti najmanj 80 lux-ov. V primeru umetne osvetlitve, mora ta ustrezati najmanj naravni osvetlitvi od 9 do 17 ure.

Vsa teleta v objektu morajo biti vsaj 2×dnevno pod kontrolo skrbnika. Vsa teleta, ki so nameščena izven objekta, morajo biti vsaj enkrat pod kontrolo skrbnika.

Teleta je praviloma prepovedano privezovati. Privezovanje je dopustno le v času napajanja z mlekom ali mlečnim nadomestkom, vendar ne več kot 1 uro. Privezi teletom ne smejo povzročati poškodb in pretiranega zategovanja, dopuščati morajo nemoteno vstajanje, leganje, stanje, ležanje in nego telesa. Za vse reje je začela določba o privezu telet veljati 1. 1. 2004.

Tla teletom ne smejo povzročati poškodb, bolezni in neugodja. Vsa teleta morajo imeti ne omejen dostop do ležišča, ki mora biti udobno, čisto in suho in ne sme škodljivo vplivati nanje. Vsem teletom, mlajšim od dveh tednov je potrebno zagotoviti čist, suh in za zdravje telet neoporečen nastil. Bokse, opremo in posode za teleta je treba redno čistiti in razkuževati. Blato, urin, polito ali raztreseno krmo je treba redno odstranjevati.

Pri napajanju telet je treba upoštevati naslednje:
a) Teletom se mora zagotoviti ustrezna prehrana, primerna njihovi starosti, telesni teži ter etološkim in fiziološkim potrebam.
b) Krma za teleta mora vsebovati dovolj železa, ki zagotavlja povprečno vrednost krvnega hemoglobina najmanj 4,5 mmol/l.
c) Teleta starejša od 2 tednov morajo imeti na razpolago mrvo primerne kakovosti, tako, da jo lahko zaužijejo po volji; količina mrve se zvišuje od 50 g do 250 g na dan za teleta od 8. do 20. tedna starosti.
d) Teletom je prepovedano natikati nagobčnike.
e) Vsa teleta morajo biti krmljena najmanj dva krat na dan. V skupinski reji, pri restriktivnem krmljenju brez elektronskih krmilnih postaj, morajo imeti vsa teleta istočasno nemoten dostop do krme.
f) Vsa teleta morajo imeti dostop do sveže in čiste pitne vode v zadostnih količinah ali pa morajo biti njihove potrebe po tekočini zadovoljene s pomočjo drugih, za napajanje primernih tekočin (mleko ali mlečni nadomestek).
g) V primeru visoke zunanje temperature ali pri bolnih teletih mora biti sveža in čista pitna voda ves čas dostopna vsem živalim.
h) Oprema za napajanje in krmljenje mora biti oblikovana, grajena, nameščena in zaščitena tako, da je kontaminacija vode in krme minimalna.
i) Vsako tele mora prejeti goveji kolostrum čim prej po rojstvu, vsekakor pa v prvih šestih urah.


Nekaj pomembnih zahtev, ki izhajajo iz obnašanja telet:

Gibanje

Gibanje telet je potrebno za normalen razvoj kosti in mišic. Pogostost in trajanje gibanja sta pogojena z načinom reje. Daljše obdobje reje privezanih telet ali reje v majhnih individualnih boksih lahko privede do lokomotornih težav.

Počivanje

Na pašniku, kjer je dovolj prostoraj teleta počivajo tako, da imajo glavo položeno na nogah ali tako, da imajo noge popolnoma iztegnjene. V praksi se lahko pojavijo pogoste prekinitve spanja, če teleta nimajo udobnega položaja ali če jih druge živali zaradi premajhnega prostora motijo-pohodijo.

Izogibanje strahu

Teleta so v naravi zelo ranljiva pred plenilci. Posledica tega je, da že biološko funkcionirajo tako, da so prilagojena za prepoznavanje nevarnosti in da ji znajo ubežati. Teleta zaznajo kot potencialno nevarnost nenadne dogodke ali približevanje drugih živali in ljudi. Te psihološke spremembe povzročijo hitro in pogosto močno reakcijo, posledica takega stanja, je nenormalno obnašanja.
Zato je strah pomemben faktor v življenju telet in ima velik vpliv na dobro počutje.

Sesanje

Teleta zelo zgodaj po rojstvu poskušajo dobiti hrano, kar se kaže v njihovem obnašanju na način, da pokažejo močno potrebo po sesanju. Če mleka ne dobijo iz pravega ali umetnega seska, sesajo druge predmete. Potreba telet ni samo poln želodec kolostruma ali mleka, ampak potešitev želje po sesanju. Sesanje je pomembno za sproščanje gastrointestinalnega hormona. To se pri teletih kaže tako, da se med zauživanjem mleka sprošča oksitocin. Količina sproščenega hormona je pri zauživanju mleka iz vrča manjša kot pri sesanju pri materi. Periferni oksitocin stimulira sproščanje glukagon-a iz pankreasa, med tem ko centralni oksitocin povečuje lakoto in sproščanje gastrointestinalnega hormona, ki pospešuje rast.

Igra in vaja

Pri igri se teleta intenzivno gibljejo in oponašajo gibanja, ki v njihovi starosti še niso smiselna (potiskanje sovrstnikov, divjanje, skakanje in brcanje, napad, umik ter zaskakovanje) so pa pomembna za aktivnosti v kasnejšem obdobju. Pogostost igre je odvisna od okolja in je v omejenem prostoru zmanjšana na minimum.
Igra ima za mlade živali šest ugodnosti:
- razvija fizično moč, vztrajnost in spretnost
- pospešuje in regulira razvoj živali
- izkušnje, ki jih pridobijo živali so pomembne informacije za druge oblike obnašanja
- skozi igro razvijejo živali umske sposobnosti, potrebne za etološko prilagodljivost, fleksibilnost, inventivnost in okretnost
- skozi igro razvijejo živali taktiko obnašanja, ki je uspešna v tekmovanju s sovrstniki
- igra vzpostavlja čvrste socialne vezi in skrbi za socialno kohezijo v skupini

Priporočila za rejo telet

Splošno
Teleta naj bi ostala vsaj prvih 24 ur po telitvi v udobnem prostoru za telitve-porodnišnici (12m2) skupaj z materjo. Naravno lizanje teleta bolje stimulira krvni obtok in telička prevleče z zaščitnimi slojem fiziološke mikroflore, kot drgnjenje in sušenje s slamo. Tudi za kravo je telitev v porodnem boksu, kjer ni privezana, zelo ugodno; telitev poteka lažje in hitreje, bolje se vzpostavi tok mleka, manj je težav s posteljico.

Če telet ne pustimo pri materi, jih vhlevimo do starosti 14 dni v skrbno nastlanih individualnih boksih. Priporočeno je, da telet ne vhlevimo v objekte, kjer so vsa tla rešetkasta ali na delno rešatkasta tla brez nastilja. Izjema so ležišča z gumiranimi rešetkastimi tlemi, kjer širina rež znaša 18-22 mm.

Po naravni fazi izolacije (1 teden) teleta redimo v skupinah v hlevih s prosto rejo (razen v primerih kjer obstaja večja nevarnost infekcij, ki jo povzroča stik z gobci in anusom).

Okoljske zahteve
Teleta na okoliške temperature niso zahtevna, zato jih lahko ob dobri oskrbi in prehrani redimo na prostem ali v hlevih z zunanjo klimo tudi pozimi (lesena zavetišča, igluji, hlevi z odprto prednjo stranjo). Teleta naj bodo vhlevljena na svetlih, sončnih mestih v hlevu, zaščitena pred prepihom, potrebujejo pa veliko svežega zraka. Nenadne in velike temperaturne spremembe je potrebno preprečiti, če teleta  nimajo možnosti, da se zatečejo v zaščiteno območje (izolirane škatle s pokrovi,..). Živali potrebujejo čist, suh in bogato nastlan ležalni prostor in zanesljivo zaščito pred dežjem in snegom. V poletnem času jim moramo omogočiti, da si poiščejo relativno hladno senčno in zračno okolje.


Individualni boksi (IB)
Velikost IB je odvisna od dolžine reje. Stene višine 100 cm, so običajno narejene iz lesa ali vodo odporne lepljene plošče. Da teletom omogočimo vidni kontakt s čredo ali sovrstniki, morajo le te imeti reže. Sprednja stena je izdelana tako, da lahko na njo obesimo vedro za napajanje z mlekom, vedro z vodo in košaro za seno.
Ponavadi so tla IB dvignjena za 30 cm nad tlemi in izdelana iz lesenih letvic (rešetk), s pohodno širino 8 cm in širino rež 2 cm. Prekrita morajo biti z dovolj debelo plastjo suhega in čistega nastilja. Rešetkasta tla sicer omogočajo boljše odvajanje seča, zahtevajo pa večjo skrb za temperaturo zraka.

Tabela1:  Dimenzija individulnega boksa in min. talna površina za rejo telet do 8 tedna starosti

Starost (tedni) Dolžina (cm) Širina (cm) Površina (m2)
do 2 130 90 1,10
do 4 140 95 1,25
do 8 150 100 1,50


Skupinska reja
Teleta lahko zelo uspešno redimo v skupinskih rejah, ki so z enim prostorom urejena na globoki nastilj ali z več prostori, kjer sta krmilni in ležalni prostor ločena. Za vse sisteme reje je pomembno, da upoštevamo normative za posamezne kategorije živali in prostor uredimo tako, da lahko vse živali v skupini hkrati počivajo-ležijo in imajo pri restriktivnem krmljenju zagotovljeno enako število krmilnih mest kot je živali v boksu.

Tabela 2: Minimalne mere za skupinsko rejo telet brez ležalnih boksov 

Teža živali

Enoprostorski boks

Talna površina

 

m2/žival

Večprostorski

Ležalna površina

 

m2/žival

boks

Širina hodnika ob krmilni mizi

m

Širina

krmilnega mesta

cm/žival

do 150 kg

1,5

1,1

1,3

42

do 220 kg

1,7

1,5

1,5

45

nad 220 ka

1,8

1,6

1,6

50

 

Namesto nastilja v ležalnem območju, se lahko zaradi sistema odgnojevanja, odločimo za ležalne bokse z gumjasto oblogo ali nastiljem. Pri takem načinu reje je pomembno, da mere ležalnih boksov odgovarjajo starosti-velikosti živali, ter da je hodnik ob krmilni mizi dovolj širok, za nemoteno srečevanje živali.

Tabela 3: Optimalne mere za sistem z ležalnimi boksi za rejo telet

Starost

(meseci)

Dolžina

 

cm

Širina

 

cm

Širina hodnika ob

krmilni mizi

cm

do 2

110

55

150

do 4

125

60

165

do 6

150

70

180

 Teletom naj bo dana možnost sesanja iz napajlnih veder z gumijastim seskom, ki ima ustrezno oblikovano odprtino seska, ki nudi dovolj odpora pri pitju. Odbor seska naj bi bil v prvih štirih tednih tako močan, da 4 l vode pri višini vodnega stolpca 12 mm iztekajo okrog 9 minut. Po štirih tednih in do konca napajanja je priporočljiv povišan odpor, ki omogoča pod istimi pogoji 12 minutno iztekanje.

Pri skupinski reji je priporočljivo, da v času napajanja z mlekom ali mlečnim nadomestkom in nekaj časa potem, teleta fiksiramo v krmilni pregradi, da preprečimo željo po medsebojnem sesanju, ki po napajanju hitro pojema. Teleta naj potem ne ostanejo fiksirana v pregradi dlje kot 10 minut, ker se želijo, enako kot dojenčki, takoj po napajanju utrujena uleči.

Medsebojno sesanje ima številne vzroke: poleg genetskih (pogostejši pojav pri svetlo lisasti pasmi kot pri drugih pasmah) imajo pomembno vlogo naslednji dejavniki: sistem napajanja (pogostost in količina mleka pri napajanju), odpor cuclja, višina cuclja nad tlemi, možnost neoviranega suvanja z glavo, ter ostali dejavniki, ki vplivajo na dobro počutje živali.

Individualni boksi, prerez

Individualni boksi, sp. stran

Individualni ali skupinski boks - iglu

Skupinska reja telet na globokem nastilju

Prostor z nastiljem in polnimi tlemi ob krmilni mizi

Skupinska reja telet v dvoprostorskem hlevu

 

Pripravila:
Peter Pšaker in Barbara Lobe

Nazaj

Prihajajoči dogodki