Ključne besede: strniščni posevki, njiva, setev

Strniščne dosevke uporabljamo za prehrano ljudi ali živali ali pa jih sejemo za podor. Predvsem je pomembno, da s setvijo strniščnih dosevkov preprečimo kalitev in semenitev širokolistnih in ozkolistnih plevelov. Dosevki, pa katerikoli že je, tla zavarujejo pred sončno pripeko, vetrom in dežjem. V tleh pod dosevki se hranila ne izpirajo, korenine rahljajo podtalje in se spreminjajo v humus. Z dosevki preprečimo tudi izpiranje NITRITOV iz vrhnjega sloja v podtalnico. Nezaželene rastline (kot so na primer kostreba, metlika, ščir in druge), ki vzniknejo po neposejanem strnišču, nam delajo preglavice predvsem v naslednjem glavnem posevku in s setvijo dosevkov jim preprečimo kalitev.

Z dosevkom pridelamo na isti površini dva pridelka, zato priporočamo takoj po žetvi žit setev enega izmed strniščnih dosevkov, saj je v tleh še vedno dovolj vlage, da rastline lahko vzniknejo. S plugom plitvo preorjemo do globine 18 cm in ga dobro pobranamo, tako da dobimo drobno grudičasto strukturo tal. Zemljišče lahko tudi plitvo obdelamo s krožno brano ali pa opravimo direktno setev s sejalnico za vsejavanje.

Dosevke delimo na prezimne in neprezimne. Za kateri dosevek se bomo odločili, je odvisno od naše usmeritve oziroma od potreb po krmi za živali oziroma hrani za nas ljudi.

V strnišče lahko sejemo želeno seme ročno počez ali s trosilcem mineralnih gnojil ali direktno s sejalnico za vsejavanje ali pa strnišče pred setvijo plitvo obdelamo. Za čim hitrejšo in enakomernejšo rast dosevkov je potrebno le te pognojiti z 10 m3 gnojevke ali z 200 kg/ha NPK gnojila 15:15:15. Strniščni dosevki potrebujejo za čim hitrejšo in enakomernejšo rast rastlinska hranila, zato jim gnojimo s 40 kg dušika/ha (N), s 60 kg fosforja/ha (P2O5) in 80 kg kalija/ha (K2O). Predvsem pa gnojimo različnim dosevkom glede na kemično analizo tal oziroma v odvisnosti od vrste dosevka in njegove rabe (ob setvi, spomladi, dognojevanje jeseni ali spomladi).

Po setvi sledi obvezno valjanje posevkov. Z valjanjem vplivamo na enakomernejši in hitrejši vznik ter razvoj posevka.

Strnišča lahko posejemo z enim od naslednjih dosevkov – setvena norma: (čas setve)
- inkarnatka - 25 kg/ha, (do septembra)
- mnogocvetna ljuljka – 45 kg/ha, (do septembra)
- grašljinka – 55 kg/ha, (do septembra)
- navadna (krmna) ogrščica (AKELA, STARŠKA) – 12-18 kg/ha,  (do začetka septembra)
- oljna (krmna) repica (PERKO) – 10-15 kg/ha (do konca avgusta)
- ozimna grašica – 100 – 120 kg/ha (do konca septembra)

- neprezimni krmni dosevki so:
- krmni ohrovt, ki ga sejemo 5-6 kg/ha, (do konca julija)
- aleksandrijska detelja – 30 kg/ha, (do konca julija)
- perzijska detelja – 20 kg/ha,  (do konca julija)
- sudanska trava – 40 kg/ha, (do začetek avgusta)
- sirek (zrnje) – 9 -11 kg/ha (do avgusta)
- westerwoldska ljuljka – 40 kg/ha (september)
- jara grašica – 120-160 kg/ha (do konca julija)

Tu so našteti dosevki, ki jih lahko uporabljamo za krmo, sejemo pa lahko dosevke tudi v primeru, da nam na kmetiji manjka organske mase – se pravi, da nimamo dovolj organskih gnojil in bi radi izboljšali bilanco humusa v tleh.

Zato lahko sejemo facelijo – 10-14 kg/ha, oljno redkev – 15 - 20 kg/ha ali belo gorjušico 15-20 kg/ha.

Za prehrano ljudi pa lahko sejemo tudi AJDO – 70-90 kg/ha.

Po setvi strniščnih dosevkov pa upamo, da nam bo vreme služilo in ne bo presuho in prevroče. Če nič ne posejemo sigurno nič ne zraste, če posejemo pa je dolgo časa brez dežja in je vroče, zopet nič ne zraste, če posejemo in je normalno vreme z zadostno količino dežja pa imamo normalen pridelek.

 
mag. Tatjana PEVEC,
svetovalec specialist II
(za travništvo, pašništvo in pridelovanje krme)