Ključne besede: krma, košnja, spravilo, preprečevanje samovžiga

Spravilo mrve prve košnje in nevarnost samovžiga

Tako kot lansko leto, imajo nekateri tudi letos težave s spravilom krme s travinja. Kdor vsa leta travnike kosi 1 do 2 × nima težav, saj je travna ruša izenačena in ni nobene spodrasti. Kdor pa kosi večkrat pa ima drugačno botanično sestavo travne ruše in se lahko zgodi, da pod prvo košnjo že raste druga košnja. Sedaj to mešanico mlade in stare travne ruše skupaj skladiščimo. Za siliranje je  prestara in je tudi ne priporočamo ker je predrago spravilo. Včasih so pokošeno travo 1. košnje (seno) spravljali v kozolce, v late ali v švedske kozolce. Sedaj pa je premalo rok za takšno spravilo.

Če pri travinju pretežno visokih trav (pasja trava, travniška bilnica, mačji rep, ki sedaj že cveti) s pravim časom košnje zamujamo, se spodaj že pojavlja mlada trava. Pri spravilu takšne krme moramo biti zelo previdni. Visoke trave imajo že razvita stebla s cvetovi, ki so na pogled suha, v notranjosti pa niso. Mlada zelena trava, ki ima pretežno listno maso se hitreje suši, kot stara navidezno suha stebla. Zato v večini primerov pospravljamo mešanico suhe in malo manj suhe krme s skrito vlago v steblih rastlin. Tu pa tiči razlog velike nevarnosti samovžiga takšne krme.

Na travi, ki jo odkosimo, se nahajajo mikroorganizmi, ki rastlinski sok izkoriščajo za svoje preživetje. Ti mikroorganizmi so močno aktivni vse do 40 % vlage. Ne samo, da pri tem procesu izgubljamo hranilne snovi za naše živali, prične se sproščati tudi veliko energije, ki jo zaznamo kot toploto oz. gretje krme.  Zato pri vlažnem senu hitreje pride do samovžiga  kot pri suhem.

Samovžig sena je pojav, kjer ogenj nastane kljub temu,  da zunanjega vira vžiga ni. Zaradi samodejnega segrevanja se v notranjosti sena kopiči toplota, ohlajanja oz. odvajanja toplote pa ni. Večja, kot je količina sena, teže se hladi, s tem pa se povečuje možnost za nastanek ognja. Procesi, ki lahko pripeljejo do samovžiga, se pričnejo že pri sobni temperaturi. V kemičnih reakcijah se proizvajajo plini, ki se lahko pri dovolj visoki temperaturi vžgejo. V senu se razvijajo ogljikov dioksid, dušik, metan, vodikov sulfid.

Eden pomembnejših pogojev za nastanek samovžiga sena je vlaga. Shranjeno seno mora imeti manj kot 15 odstotkov vlage. Razlogi za prezgodnje skladiščenje sena, ki posledično prinesejo preseženo količino vlage, so različni: prehitro spravilo zaradi nevarnosti prihajajočega dežja, nedoslednost pri sušenju, lahko se vlaga v senu poveča tudi zaradi sekundarnih dejavnikov, na primer: zaradi poškodovane strehe objekta seno moči dež ali pa se seno vlaži iz tal. Pomembno je, da smo pozorni na za segrevanje značilen vonj sena: v primeru kislega vonja ali vonja po karamelu nemudoma ukrepamo in seno premečemo. Pri tem priporočamo previdnost, saj lahko s premetavanjem dovedemo svež zrak in pospešimo vžig. Nikakor ne hodimo po senu, ker lahko tvorimo požarne kotanje, obstaja tudi nevarnost, da se senena kopica vdre ali sesede, v primeru takšne nevarnosti naj bo oseba navezana in nikakor ne sama na kopici.

Nevarna doba za samovžig je od 3 do 6 tednov po skladiščenju sena. Samovžig sena se lahko pojavi tudi po veliko daljšem času (na primer več let), če je seno shranjeno v kopici ali v balah brez ovoja in delno pokrito. V takšnih primerih je izpostavljeno različnim vremenskim vplivom in v primernih okoliščinah (dežju sledi več dni zelo toplega in sončnega vremena) se procesi, ki pripeljejo do samovžiga, ponovno pričnejo.

Tudi dobro posušeno seno se v prvih nekaj dneh skladiščenja segreje do okoli 50 C, vendar se po 15-60 dneh ohladi, pri tem pa je le neznatna možnost vžiga ali zmanjšanja kakovosti krme. Hitrost ohlajanja je odvisna od gostote sena, temperature okolja, količine vlage in prostorov skladiščenja.

Samovžig sena se z upoštevanjem dobre prakse in previdnosti lahko prepreči, s čimer se ohranita premoženje in navsezadnje kakovost krme.

Za konec:

Pri skladiščenju bal priporočamo večkratno merjenje vlage ali/oz. temperature v sredini bale.

Pripravila:                                                                 Vodja oddelka za kmetijsko svetovanje:

mag. Tatjana Pevec                                               Vesna Čuček, univ.dipl.inž.agr in ekon.(l.r.)

svetovalka specialistka II

VIR:

http://www.gasilci.org