Podnebne spremembe močno vplivajo na rast in gostoto travne ruše, kar smo ob letošnjih sušnih razmerah dobro spoznali. Z vsejavanjem v travno rušo lahko izboljšamo botanično sestavo, na praznih mestih, ki jih dosejemo, se ne širijo invazivne in neželene rastline, obenem pa kakovostna travna ruša zagotavlja tudi kakovostno krmo.

Ključne besede: travna ruša, vsejavanje, dosejavanje, suša

Slovenija je zelo bogata s travinjem. Trava je najnaravnejša hrana za prežvekovalce, zato jo le-ti tudi najbolje izkoriščajo. Za pridelavo kvalitetne voluminozne krme je najprimernejša tista travna ruša, ki je sestavljena iz 50-70 % trav ter 10-30 % metuljnic, vsebuje pa tudi od 10-30 % zeli.

Primerna sestava travne ruše (foto: A. Zavodnik)

A travniki so podvrženi spremembam botanične sestave. Te spremembe se dogajajo zaradi naravnih procesov (podnebne danosti in spremembe) ali pa jih povzroči človek oziroma žival. Zaradi pogostega pomanjkanja padavin - suše ali pa tudi zaradi prevelike količine vode lahko odmre veliko število kvalitetnih vrst trav in metuljnic. Na njihovo mesto se običajno naselijo manj kvalitetne trave, ki so manj občutljive na pomanjkanje vode in vročino ali pa na veliko količino vode. Vzrok za slabšo rast trav je večkrat tudi v pomanjkanju kalcija, saj so tla pogosto premočno zakisana.

 Vzroki za slabo rušo so:

• ·       neugodne naravne danosti tal – preveč ali premalo vode, nagib, skeletna-kamnita-plitva tla,
• ·       neprimerno gnojenje –  nizek pH, neravnovesje med N – P – K, neustrezen čas,
• ·       nepravilna raba – prenizka košnja, preveč/premalo rab glede na gnojenje, neustrezen čas rabe,
• ·       neugodni vremenski vplivi – suša, mraz, klimatske spremembe,
• ·       mehanične poškodbe – stroji, divjad, na pašniku pregaženost pri napajališčih,….

 Podnebne spremembe močno vplivajo na rast in gostoto travne ruše, kar smo ob letošnjih sušnih razmerah dobro spoznali. Z vsejavanjem v travno rušo lahko izboljšamo botanično sestavo, na praznih mestih, ki jih dosejemo, se ne širijo invazivne in neželene rastline, obenem pa kakovostna travna ruša zagotavlja tudi kakovostno krmo. Z odpravo praznih mest obenem varujemo tla pred erozijo, kar je velikega pomena z vidika varovanja okolja.

 Obnova travne ruše

Neugodni vremenski pogoji in tehnološke napake pogosto pripeljejo do propada najbolj kakovostnih vrst trav in detelj. Izboljšanje travne ruše lahko dosežemo z ukrepi dosejavanja in vsejavanja trav, detelj ali TDM v obstoječe travinje. Dosejavanje izvajamo večkrat letno, lahko po vsaki košnji, z manjšo količino semena (5 kg semena trav in 1 kg semena detelje na hektar). Izvedemo ga lahko ročno, s trosilniki mineralnih gnojil ali s specialnimi sejalnicami. Vsejavanje v travno rušo opravimo enkrat letno, uporabimo 20 do 30 kg mešanice semen na ha,  izvedemo pa ga od sredine avgusta do konca septembra, da se trave in detelje do zime dovolj ukoreninijo. Svetuje se, da vsejavanje opravljamo vsakih tri do pet let. Glede na trenutne vremenske napovedi se vsejavanje še vedno svetuje, saj bo do sredine oktobra zagotovo še dovolj toplo za vznik in razvoj mladih rastlin. Vsejavanje seveda lahko izvajamo tudi spomladi (marec, april).

 Pri izbiri vrst in sort semen smo pozorni na rabo travinja (paša ali košnja), talni tip in obstoječo botanično sestavo travne ruše. Pri kosnem sistemu bomo izbrali mešanice, ki so primerne za košnjo in vsebujejo travniško bilnico, visoko pahovko, mačji rep in ob zgodnji košnji tudi pasjo travo. Od detelj bomo izbrali črno ali švedsko deteljo. Pri pašno-kosni ali pašni rabi morajo biti v izbrani TDM tudi nizke vrste trav, ki dobro prenašajo gaženje, kot sta rdeča bilnica in travniška latovka. Od detelj pa velja za najbolj uspešno za dosejavanje bela detelja, pa tudi nokota.

 Določitev praznih mest v travni ruši

Po opravljeni košnji ali paši izberemo nekaj mest na travniku v velikosti 40 cm x 40 cm (shema spodaj). S polaganjem dlani v izbrani kvadrat ocenimo, ali delež praznih mest predstavlja več kot 20%, kar je priporočljiv prag za izvedbo vsejavanja. Dlan predstavlja približno 15 % površine kvadrata.

Prazna mesta v travni ruši

  Vrstni red opravil pri vsejavanju:

• -           zatiranje plevelov, če so preveč razraščeni: kjer je sprejemljivo, lahko uporabimo ustrezne herbicide, sicer se svetuje izčrpavanje rastlin s pogostimi košnjami, košnja pred semenenjem, prilagojeno gnojenje in izkopavanje posameznih rastlin, dokler jih je še malo;
• -           temeljita košnja ali paša, da zmanjšamo konkurenčnost obstoječih rastlin;
• -          apnenje, če so tla kisla;
• -            setev opravimo s specialnimi sejalnicami, žitnimi sejalnicami, lahko skupaj z raztrosom gnojevke, s trosilci mineralnih gnojil ali ročno;
• -          valjanje po setvi je zelo priporočljivo, da se ustvari stik semena s tlemi;

 Prva košnja po setvi naj bo opravljena zgodaj, ko je ruša visoka 15 do 20 cm, kosimo nekoliko višje. Sedaj lahko tudi pognojimo z mineralnimi gnojili ali kompostom, uporabimo 40 kg N na hektar. Če uporabimo gnojevko, naj bo razredčena z vodo v razmerju 1 : 1.

 Pri vsejavanju se je potrebno zavedati, da učinek na travni ruši ne bo viden hitro, temveč šele v prihodnjih letih. Toplo priporočamo, da ukrep vsejavanja v trajne travnike vzamete za redno opravilo na travnikih in ga dosledno izvajate. S tem boste pridobili pestro, močno in obstojno travno rušo, ki vam bo služila vrsto let in nudila količinsko in kakovostno bogat pridelek.

 Pripravila:

Andreja Marguč Kavc

specialistka za travništvo, pašništvo in naravovarstvo