(foto: arhiv KGZS)

Mejice, ki jim nekateri rečejo tudi žive meje, omejki ali živice, so ozek podolgovat pas rastlinja, sestavljen iz drevja, grmovja in zelišč. Dandanes so jih zaradi strojne obdelave kmetijskih površin marsikje odstranili, a pri tem pozabili, kaj vse mejice naredijo za nas.

Ključne besede: mejice, krajinske značilnosti, varovanje okolja

Mejice so značilni element kulturne krajine, ki jo že od nekdaj soustvarjata človek in narava. Ti pasovi drevja in grmovja so navadno stali vzdolž lastniških meja, delili so različne rabe zemljišč, še vedno pa so mejice zelo pogoste vzdolž rek in potokov. Za okolje in za človeka so izrednega pomena - ča vas zanima, zakaj je tako in kako lahko vi k temu pripomorete, si preberite tukaj. 

Če se odločite za postavitev nove mejice in vzdrževanje, lahko vstopite v KOPOP operacijo BK.10 »Ohranjanje mejic« in pridobite za to finančno podporo 450 evrov/ha letno. V ta namen je postavljena definicija mejice: je vsaj 10 metrov dolga ter pri krošnji največ 20 metrov široka, njena površina obsega vsaj 25 m² in je strnjena, samostojna, neprekinjena linija ter je pretežno porasla z lesno vegetacijo in se ne uporablja za proizvodne namene, lahko je v sestavi grmičevja, z drevesi ali brez njih, s suhim zidom (suhozidom), posamezni deli pa so lahko tudi brez lesne vegetacije in porasli z zelmi. Če vaša mejica leži ob orni površini, se lahko odločite za enoletno SOPO shemo 8.12 Neproizvodne površine in elementi in znotraj tega za vzdrževanje krajinskih značilnosti ali vzpostavitev novih krajinskih značilnosti. Za natančnejša pojasnila se obrnite na svojega terenskega svetovalca.